Zimsko turobno razpoloženje preženite s smehom

Urška Kereži, 1.1.2019

Mnogim se zdi, da se ledena turobnost pokrajine v zimskih mesecih zavleče tudi v njihovo razpoloženje in spanje. Strokovnjaki bi povedali, da trpijo za sezonsko motnjo. Študije namreč potrjujejo, da obstaja pomembna povezava med letnimi časi ter našimi telesnimi in duševnimi spremembami.

Kot vsako leto smo tudi letošnjo zadnjo nedeljo v oktobru urne kazalce premaknili za uro nazaj. Nekaj časa bodo dnevi tako krajši, noči daljše in za marsikoga se je začelo obdobje slabega razpoloženja, utrujenosti, apatije in depresije, saj se spopadajo s tako imenovano sezonsko razpoloženjsko motnjo (angl. SAD – Seasonal Affective Disorder). A še tako temačne dneve si lahko olajšamo in popestrimo.

Vzroki

Najpogostejša razlaga zimsko otožnost pripisuje pomanjkanju sončne svetlobe. Ta namreč v določeni meri uravnava našo biološko uro, od katere sta odvisna tudi spanec in delovanje hormonov. Zaradi pomanjkanja sončne energije pa naša notranja ura deluje počasneje in tema ter mrak hkrati še povečata izločanje melatonina, hormona epifize, zato se borimo z zaspanostjo, česar ljudje, ki živijo do 30 stopinj severno ali južno od ekvatorja, praviloma ne poznajo, saj je vreme večinoma sončno.

Simptomi sezonske razpoloženjske motnje se izrazijo jeseni in dosežejo vrhunec pozimi, v prazničnem decembru ter januarja, ko so dnevi najhladnejši in najkrajši. Angleški psiholog Cliff Arnall je celo izračunal dan v letu, ko naj bi bilo razpoloženje ljudi najslabše. Pri izračunu je upošteval oddaljenost božiča, vremenske razmere, zadolženost, propadle novoletne obljube in občutek, da je treba delati. Tako je prišel do sklepa, da je najslabši dan v letu 24. januar. A s približevanjem pomladi navadno izzvenevajo tudi simptomi in le redkim se kažejo vse leto, najpogosteje zaradi dela v prostorih brez oken.

Sezonska razpoloženjska motnja
Leta 1984 jo je Normal E. Rosenthal opredelil kot podtip depresivne motnje. Ponavlja se vsako leto, in sicer v zimskih mesecih, ko je manj naravne sončne svetlobe. Pogostejša je v severnih predelih sveta, v državah, na katere najbolj vpliva vrtenje Zemlje glede na sonce. Samo v ZDA za to motnjo trpi več kot deset milijonov posameznikov. Če je motnja zelo izrazita, otežuje vsakodnevno življenje.

Spremenite pogled na svet

Ker je razpoloženje zmeraj odvisno predvsem od našega odnosa do življenja, seveda ne preseneča, da pesimisti mračnost zimskih mesecev prenašali veliko težje kot optimisti. Misli namreč pomembno vplivajo na notranji monolog, in če se napeljujemo na obup, žalost, apatijo, se tako tudi počutimo ter nasprotno. Pozitivna naravnanost je tako pomembno orodje za doseganje ciljev. In ker v tem času depresivni, pesimistični ljudje še pogosteje kot sicer razmišljajo o težavah, se jim te vse bolj zdijo nepremostljive, medtem ko so optimisti prepričani, da se skorajda za vsak problem najde vsaj zadovoljiva rešitev.

Pozitivna stališča, kot rečeno, so torej vir dobrega počutja, zadovoljstva in sreče ter krepijo motivacijo, zato je zmeraj dobro korenito prevetriti miselne vzorce. Čim pogosteje si predstavljajte prijetne situacije, v notranjem dialogu in v pogovoru z drugimi uporabljajte pozitivne besede, ne glede na okoliščine, in čim več se smejte. Obdajte se z ljudmi, s katerimi lahko delite misli in občutke, na samotarstvo pa ne bodite ponosni in raje izstopite iz okvirov, ki ste si jih postavili, saj vam prav nič ne koristijo. Ljudje, ki se zavestno izločijo iz družbe, so namreč dokazano bolj nesrečni in sčasoma vse težje navezujejo socialne stike.

Znaki
Duševni:
potrtost, negativne misli, težave z zbranostjo, otopelost, nezanimanje za okolico, malodušje, jokavost, pretirana občutljivost, brezup, jokavost, črnogledost, želja po samoti, tesnoba, otopelost ...

Telesni: pomanjkanje energije, povečana potreba po spanju, želja po sladkarijah in škrobu, povečanje ali zmanjšanje teka/telesne teže, motnje spanja, zaprtje, motnje menstrualnega cikla, manjša želja po spolnosti, utrujenost ...
Posamezniki so navadno nemirni in impulzivni, zato se pogosteje samopoškodujejo, v najhujših primerih so celo samomorilni. Tedaj je nujno čim prej poiskati strokovno pomoč.

Pomagajmo si sami

Ob boju z močnim obupom, samomorilnimi mislimi in težavah z opravljanjem vsakodnevnih obveznosti čim prej obiščite zdravnika, ki bo morda svetoval obisk specialista psihiatrije.

Če ocenite, da lahko sezonsko motnjo obvladate sami in vas ne hromi pretirano, pa si temačne dneve olajšate in popestrite na naslednje načine:

• Pogosto se odpravite na prosto in v zaprtem prostoru sedite ob oknu. Tako boste spodbudili nastajanje vitamina D, ki je naravni antidepresiv.

• Redno gibanje sprošča endorfine ali hormone sreče, ki vzbujajo občutek ugodja.

• Kavo zamenjajte z zelenim čajem, močnim antidepresivom, medtem ko kava, nasprotno, pripomore k stresu in tesnobi. Prav tako alkohol, saj se dobro ujame s slabim razpoloženjem.

• Jejte sadje, polnozrnate izdelke, rjavi riž, omega-3-maščobne kisline v tunini, sardinah, lososu, oreščkih in bučnih semenih. Raven energije poveča tudi hrana, bogata z vitaminom B, kot so špinača, brokoli in polnozrnate žitarice. Beli kruh, riž in sladkor pa slabo vplivajo na razpoloženje in zmanjšujejo zbranost.

• Priprava obrokov naj bo obred in hrana na krožniku lično razporejena ter pisana. Spijete vsaj osem kozarcev vode.

• Veliko se smejte, kajti naš imunski sistem najbolje deluje, kadar smo srečni. Družite se z ljudmi, ki imajo pozitiven pogled na svet.

• Nosite žive barve, ki okrepijo občutek ugodja in zadovoljstva ter razbijejo sivino zimskih dni. Živo rdeče rdečilo ali rumena jopica izboljšata razpoloženje!

• Cvetje dokazano omili tesnobo.

• Tudi konec tedna vstajajte zgodaj, saj boste lahko več časa preživeli na prostem. Vreme ni pomembno, tudi pod oblaki lahko raven svetlobe doseže vrednost deset tisoč luksov.

• Redno pojdite k frizerju in pedikerju, poskrbite za depilacijo ter se razvajajte v savni, toplicah ali z masažo. Sprostite se v zeliščni ali aromaterapevtski kopeli z dodatkom eteričnega olja, najbolje sivke in bergamotke, ki naj traja dvajset minut.

• Med najučinkovitejše zeliščne antidepresive klinično dokazano sodi šentjanževka. Hipericin, ki ga vsebuje, izboljša porabo svetlobe, kar je še posebno koristno pozimi. Izvleček šentjanževke kupite v lekarni ali pa si iz nje pripravljajte čaj. Ne smete je uživati, če jemljete druga zdravila, enako velja, če ste noseči.

Anketa

Ali podpirate predlog za postopni dvig meje za starostno upokojitev z zdajšnjih 65 na 67 let, kar naj bi dosegli do leta 2034?

Sudoku