Tudi mačke pozimi zebe

Bojan Tomažič, 9.2.2019

Muce potrebujejo predvsem toplo, suho in dobro izolirano zavetišče, v katerem bodo v najhujšem mrazu, ter hrano in vodo. Aleksander Malov je v Mariboru eden tistih, ki pomagajo brezdomnim živalim.

V Mariboru je vsaj sedemdeset lokacij, kjer so si zavetišče našle brezdomne mačke. To so večinoma kolonije do tridesetih mačk v zapuščenih stavbah, najpogosteje so skupnost oblikovale same in v njih prevladujejo samice. Zato, da preživijo in se ubranijo pred svojimi sovražniki, med katerimi so tudi ljudje. V Melju je eni takšni skupnosti v vsakdanjo pomoč Aleksander Malov. "Pozimi imajo tu mir, ki ga imajo rade," je rekel ob našem obisku. Tistih, ki si poleti naredijo tam zabavo na prostem, ni. "Vendar oster mraz mačkam škodi. Ko je minus, morajo imeti zavetje, v katerem ohranijo potrebno temperaturo. Brez hranjenja takrat, ko je zmrzal, ne bi preživele."

image
Bojan Tomažič Dvakrat dnevno prinese mačkam hrano in vodo.

Meljska točka, ki se ji vsakodnevno posveča vsaj dvakrat, je urejena; mačke imajo hrano in tudi škatle, v katerih jih ne zebe preveč. S pomočjo mariborskega društva za zaščito živali, azila in posameznikov, ki darujejo, priskrbi tudi primerno hrano. Malov poudari, da pomagajo tudi nekateri veterinarji. Posebej je hvaležen Nataliji Hercog s klinike Pika, ki ima v oskrbi mačka, ki ima težave z zadnjimi nogami, Hilda Šmigoc je veliko naredila za živali v mestu, tudi iz dupleškega društva prinesejo hrano in od drugod. Tistim, ki jih je pozabil omeniti, se bo direktno zahvalil, je rekel v skrbi, da se ne bi komu zameril.

Niso nikogaršnje, ampak naše

Nikogaršnje jim eni tudi rečejo. In divje. A Malov spomni, da so jih ljudje odvrgli in prepustili samim sebi, da životarijo in se razmnožujejo. "Če smo dosledni, nobena od pogostih oznak ni pravilna, ker so te mačke naša skupna last in odgovornost. So namreč produkt človeškega ravnanja z živalmi."

Prehrana izboljša obleko
Pozimi se mačje krzno prilagodi na mraz, postane kakovostnejše, vendar je za to nujno dopolniti njihovo hrano z esencialnimi maščobnimi kislinami, z več rastlinskimi in z ribjim oljem. "Nisem še srečal mačke, ki ne bi imela rada ribjih konzerv," se nasmeji Aleksander Malov. Za odpornost pozimi bi potrebovale tudi več proteinov in vitaminov, posebej E-vitamin in B-kompleks. Starim mačkam in tistim, ki imajo artritis, je pozimi še posebej težko.

Vendar se to, da smo ljudje zakuhali težavo, pri ravnanju z njimi ne opazi. "So ljudje, ki so celo sovražno nastrojeni do mačk," pravi Malov, izšolani pravnik, ki je po izgubi službe in preteku pravice do nadomestila z zavoda za zaposlovanje prejemnik socialnih pomoči. "Ne razumem sovraštva do mačk, ne vem, kaj je razlog, da jih preganjajo, brcajo, pretepajo, zastrupljajo, spuščajo pse nanje in uživajo v tem, ko jih raztrgajo. 'Sovražim mačke,' je prišla mimo gospa s psom. Od mačk ni nobenih koristi, mi je eden tudi govoril. Samo del tistega, česar so ljudje sposobni narediti sočloveku, je vsakodnevno mogoče preveriti v poročilih v medijih, kaj počnejo z živalmi, v glavnem ostaja skrito." Tudi brutalni prizori izpred mariborske klavnice, kjer naj bi bili, kot so mu povedali očividci, v smrtnem strahu bežečemu teličku z železno palico zlomili hrbtenico.

"Na srečo se ljudje oglašajo in opozarjajo na grdo ravnanje. Saj nočem biti preveč sarkastičen, a vendarle velikokrat pomislim na to, kaj vse slabega so ljudje, ki slabo ravnajo z živalmi, sposobni narediti ljudem." Groženj je bil deležen tudi sam, samo zato, ker pomaga mačkam. "Da mačke delajo škodo, rečejo, a ni res, ker je resnica prav nasprotna."

image
Sašo Bizjak Ko je zelo mrzlo, je rešitev topel kot.
Mačke so koristne, a jih nekateri vseeno preganjajo

Trditev, da so te domnevno divje mačke sposobne marsičesa slabega, tudi ni pravilna. "Mačke so družabna bitja, rade so z ljudmi, tiste s slabimi izkušnjami so samo prestrašene zaradi ljudi in njihovih psov." Pravi, da je bilo včasih še huje in da se stvari vendarle izboljšujejo. Včasih so kar tako po mestu nastavljali mlade mačke, zdaj je tega manj. Kolonija mačk, za katero on skrbi, se je od leta 2012, ko jih je bilo trideset, zmanjšala na sedem. "Vendar to ne pomeni, da je prostoživečih mačk v Mariboru manj," reče Aleksander Malov, "prav nasprotno je." Zmanjšanje števila na njegovi meljski točki je samo posledica nesreč in grdega ravnanja mimoidočih ljudi, ene so tako poginile; mačke se tam ne razmnožujejo, ker so sterilizirane in kastrirane ter veterinarsko oskrbljene. "Kastriranje in sterilizacija prostoživečih mačk ter cepljenje je način, s katerim bi v mestu uredili problem prostoživečih mačk," reče.

image
Bojan Tomažič Aleksander Malov: ”Če ne bomo zdaj poskrbeli za zapuščene mačke, bo problem še večji.”

Pri županu bi se čim prej morali odločiti za oblikovanje skupine, ki bi se tega sistematično lotila. Takšni naj bi bili v njej, ki jim je mar do živali, lahko bi bilo organizirano prek javnih del, predlaga Malov, ki bi z veseljem to delal. Pred časom so jih ljudje iz društva za zaščito živali dali kastrirat 180 v enem letu. Menili so, da jih je še enkrat toliko, ki bi jih morali. Seveda to ni čisto prava številka, a je orientir, koliko prostoživečih mačk je v Mariboru: zagotovo okoli tristo ali štiristo.

"Če jih ne bomo sterilizirali oziroma kastrirali, se bodo z veliko hitrostjo nekontrolirano množile. Preprečili bi tudi raznašanje neozdravljivih mačjih bolezni, ki se prenašajo predvsem s paritvijo in pretepi." Bilo bi tudi dobro, da bi imeli za mačke v Mariboru poseben azil in ne skupaj s psi.

Mačja zvestoba do groba

Malov je delo, ki ga opravlja prostovoljno in brezplačno, nasledil od gospe, ki je prej to počela, a ni več zmogla. "Prosila me je, da sem šel nekajkrat tja, in leta so hitro tekla," se nasmehne. Pravi, da prej nikoli ni bil kakšen velik ljubitelj mačk. "Rad sem sicer imel živali, v rani mladosti sem celo razmišljal, da bi bil veterinar, vendar me je poklicna pot odpeljala drugam."

Odkar prihaja dvakrat dnevno na točko, kjer so za mačke dva prostora z ležišči, odprti prostor, je drugače. Mačke se zelo navežejo na človeka, to je tista prava zvestoba do groba, tega pri ljudeh skorajda ni več. Hvaležne so, da jih braniš. Tudi tiste, ki v rani mladosti, ko se oblikujejo, z ljudmi niso imele dobrih izkušenj, postanejo zaupljive." Predvsem pa pridejo vsak dan ob istem času na zajtrk in kosilo.

image
Jasmina Cehnar Imeti mora dovolj pitne vode.
Z daljšimi dnevi paritveno obdobje
Z daljšimi dnevi se je januarja začelo paritveno obdobje, takrat so mačji pretepi pogostejši. S sterilizacijo, svetujejo strokovnjaki, preprečimo številne neželene mačje potomce in zmanjša se možnost za prenos virusa mačje levkoze in virusa mačje imunske pomanjkljivosti, ki se najpogosteje prenašata s spolnim kontaktom in ugrizi. Sterilizirane in kastrirane mačke se namreč praviloma zadržujejo blizu bivališča, svoje območje manj označujejo z urinom, manj ga branijo ter so manj izpostavljene poškodbam in zapletom zaradi ugrizov ali avtomobilskih nesreč.

Kolegi mu rečejo, zakaj se ukvarja s tem, ko pa nič ne zasluži. Saj ni treba imeti koristi od vsega v življenju, kar počneš, jim odgovarja. Če si dober, se ti enkrat povrne, verjame. Zdaj je ena konzerva hrane dovolj in poskrbi za svežo pitno vodo. Mleka jim ne nosi, ker je bolje, če ga pozimi ne pijejo.

Za mačke, ki svoje pogosto prekratko življenje preživljajo v nenehnem strahu in boju za preživetje, lahko vsak veliko stori. Da ne bi prišlo do drgeta, ki je znak, da mačka ne more več vzdrževati telesne temperature, jim je mogoče pomagati z zavetjem, ki ga naredimo sami. Kot delamo hišice za ptiče, a seveda mačkam primerno narejeno. Hiško postavimo na varno lokacijo, stran od prometnih cest, nekam, kjer ne bo motila drugih ljudi in kjer ljudje ne bodo motili mačk. Če jim lahko ponudimo dom, še bolje. "Vsakdanji stik z živalmi je koristen za nas ljudi. Zaradi njih smo več zunaj, tudi terapevti in učitelji znajo biti," je sklenil Aleksander Malov.

image
Bojan Tomažič Zaradi slabih izkušenj so nezaupljive do neznancev.
Anketa

Kje običajno kupite rezano cvetje?

Sudoku