Sommelier: "Prioriteta vinarjev mora biti uspeh vinske regije"

David Vasiljevič, 12.2.2019
Robert Balen

Slovenci smo v zaužitih kapljicah na prebivalca na visokem četrtem mestu in prekašamo celo svetovni velesili Italijo in Francijo.

Toskana. Valoviti hribčki, med katerimi vijugajo pozabljene poti, kjer so premnoge kleti, kjer kapljica sliši na ime Chianti, Brunello di Montalcino ali Vino Nobile di Montepulciano.

Brda. Diši podobno, le mati kapljice sliši na ime Rebula.

Romantična poezija v kozarcu z zrelimi notami realizma, če bi zavihteli pero po literarnem polnjenju večno navdahnjenega Alojza Gradnika. Eros - Tanatos?

image
Robert Balen Aleš Kristančič ali zgodba o prodoru Brd na svetovni zemljevid

Gre za pokrajino na skrajnem zahodu Slovenije, kot koščku Posočja, ki je bil nesmiselno razdeljen po drugi svetovni vojni, tako da še danes onkraj naših meja naletimo na kopico vrhunskih slovenskih vinogradnikov, ki žanjejo slavo po celotnem Apeninskem polotoku in širše. V preteklosti so bila Brda tudi formalna in neformalna ločnica med Benečani in avstrijskimi deželami, na kar opominjajo utrdbe in gradovi, Šmartno, Biljana, Dobrovo, Vipolže.

V Italiji mu rečejo Collio in pod tem imenom pogosto nastopamo na svetovnem odru, le da s ponosom dodamo, da gre za slovenski butični kolaček omenjenega področja. Mediteranska klima, konec koncev smo slabih dvajset kilometrov oddaljeni od morja, bližnji hladni alpski vetrovi, ki jih z občutkom omilijo severna slemena, genialna laporno-ilovnata tla s pogostim zvenom "opoka" ter ponosne hiše, vselej vse s svojo unikatno zgodbo, lastnim obrazom in delovno senco.

Slovenija premore na vinskem zemljevidu tri vinorodne rajone in Goriška brda so najsevernejši okoliš primorskega. Območje je bilo skozi zgodovino najbolj prepoznavno po sadjarstvu in vinogradništvu. Že v preteklosti je zgodnja briška češnja našla prostor na omizjih omikanega Dunaja, seveda ne smemo pozabiti na marelice, fige, hruške, kaki in ne nazadnje tudi oljke.

Brda kot Bordeaux

In vinska Brda? V pridelavi rdečih vin so najpogosteje posajene trte cabernet sauvignon, merlot in cabernet franc, seveda je dokaj pogost tudi modri pinot, za katerega je sicer nekoliko preveč sonca in pogosto zaide v sicer pristno, a dokaj nestereotipno marmeladno percepcijo. Prve tri omenjene rdeče sorte so na svetovnem zemljevidu najbolj znane v Bordeauxu, zato nemalokrat slišimo, da so Goriška brda slovenski butični Bordeaux.

Med belimi sortami je zmagovalna lepotica rumena rebula, s katero se predstavlja vsak briški vinogradnik, bodisi v povsem sveži inoks različici bodisi v resnejših, lesenih ali maceriranih verzijah. Poleg slednje je v beli vinogradniški kulturi zasidran še tokaj, ki ga zaradi madžarske zgodbe o pokrajini Tokaj, ki ima z omenjeno sorto toliko skupnega kot ravnokar do konca nažrti trebuh z lakoto, ne smemo več imenovati tako. Gre za pristno furlansko sorto, ki ji po večletnih neposrečenih poskusih novega poimenovanja (sauvignonnaise, zeleni sauvignon …) končno pristaja ime, ki bo obstalo. Danes mu rečemo jakot.

Sivi pinot, chardonnay in sauvignon tudi imajo pomembno vlogo pri sortnih različicah vin ali v zvrsteh. Ne pozabimo omeniti, da še v marsikaterem vinogradu najdemo skoraj pozabljene briške sorte, kot so pika, tržarka, glera, ravno slednja je danes osnova svetovno znanega lahkotnega penečega se vina prosecco.

image
Reuters Rdeče, ki te ljubim rdeče

Vzhodno od raja najbolj bosi

Sonce, tla, klima in delovna roka vinogradnika. Je to resnično dovolj za prodor na svetovno tržišče? Četudi smo Štajerci razumljivo izredno ponosni na naše vinske zgodbe in filozofije, moramo priznati, da so Goriška brda z naskokom najbolj prepoznavna vinska blagovna znamka Slovenije. Poglejmo restavracijske vinske karte zahodno, vključno z Ljubljano, ter vzhodno.

Primorska vina zahodno zajemajo skoraj 95-odstotni tržni delež ponudbe, kakšnih 5 odstotkov pa je prostora za Podravje, Posavje in tuje matadorje. Raznovrstnost restavracijskih vinskih kart vzhodno pa govori v prid Štajercem, a je delež precej drugačen, predvidoma nekje 65 proti 35 odstotkov.

V najslavnejših restavracijah svetovnega formata bomo od slovenskih butičnih vinogradnikov skoraj v 95 odstotkih naleteli na vino, ki prihaja iz Brd.

Je resnično le kvaliteta tista, ki odloča o tem? So naša vina res toliko drugačna za svetovni jezik?

Četudi smo Slovenci v zaužitih kapljicah na prebivalca na visokem četrtem mestu in prekašamo celo svetovni velesili Italijo in Francijo, tiči smisel nekje drugje.

Uspeh je v zgodbi regije in ne posameznika. Ravno v tem segmentu smo vzhodno od raja najbolj bosi. Zgodbo o prodoru Brd na svetovni zemljevid je pričel Aleš Kristančič iz kleti Movia. On je tisti, ki s preprostimi besedami, karizmo in seveda vsebino v kozarcu prepriča vsakogar, tudi kralja. Ko sem nekoč govoril z njim, je rekel: "Ko sem prišel v Ameriko, sem moral najprej pojasniti, kdo in od kod smo. A v Sloveniji tudi delate vina? Ob kozarcu vina, ki smo ga okušali, sem pojasnil, kaj je v kozarcu in katera butična regija na zemljevidu je tega sposobna. Moje osebno ime je prišlo na vrsto kot zadnje! Danes, po tridesetih letih, vsi vedo, da smo Brici vrhunski vinogradniki."

Uspeh lastne vinske regije mora biti prvinska prioriteta slehernega vinogradnika. Tako so mu sledila imena, ki so danes že zvezdniška: Marjan Simčič, Edi Simčič, Stojan Ščurek, Skočaj-Dolfo.

Povezovalnost in ustvarjanje zgodbe o regiji je zmagovalna in trajna miselnost. Na zdravje.

Anketa

Koliko skodelic kave si privoščite na dan?

Sudoku