S projektom Polet do podaljšane delovne aktivnosti starejših zaposlenih

Tatjana Vrbnjak, 25.3.2019
Dylan Nolte

Cilj projekta Polet, v katerega bo vključenih 120 podjetij, je za deset odstotkov zmanjšati absentizem in podaljšati delovno aktivnost starejših zaposlenih.

V Sloveniji imamo nizko stopnjo delovne aktivnosti starejših, poleg tega pa zelo visok delež bolniških odsotnosti, pri čemer še posebno izstopajo starejši zaposleni. Prav to, kako z ukrepi, ki bodo spodbujali aktivno in zdravo staranje zaposlenih, zmanjšati absentizem in vplivati na daljšo delovno aktivnost, je srž novega štiriletnega projekta Polet (Razvoj celovitega poslovnega modela za delodajalce za aktivno in zdravo staranje zaposlenih). Projekt, ki ga financirata Evropski socialni sklad in ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, vodi Združenje delodajalcev Slovenije skupaj z Gospodarsko zbornico Slovenije, Štajersko gospodarsko zbornico in Obrtno-podjetniško zbornico Slovenije. Vključenih bo 120 podjetij; od tega 60 v prvih dveh letih.

image
Simona BOŽIČ Aleksandra Podgornik, direktorica Štajerske gospodarske zbornice 

"Poudarek bo na malih in srednjih podjetjih, saj ocenjujemo, da se v velikih podjetjih s temi vprašanji večinoma že ukvarjajo in imajo dodelane sisteme za spremljanje ter zmanjševanje bolniških odsotnosti in vključevanje starejših ter tudi načrte ukrepov. V malih in posebno srednjih podjetjih pa vsega tega praviloma nimajo in se s tem tudi malo ukvarjajo," pravi Aleksandra Podgornik, direktorica Štajerske gospodarske zbornice, in dodaja, da je razloge za slednje mogoče iskati tudi v dejstvu, da so v času krize v srednje velikih podjetjih zmanjševali število zaposlenih oziroma se reorganizirali na način, da nimajo več kadrovske službe, ampak je naloge te prevzelo računovodstvo, to pa ima seveda na kadre drugačne poglede.

Kaj lahko podjetja pričakujejo od vključitve v projekt Polet? "Podjetja bodo z vključitvijo veliko pridobila," je prepričana Podgornikova. "Za vsako podjetje posebej bo izdelana analiza stanja in na podlagi tega individualni načrt glede aktivnega in zdravega staranja in odsotnosti z dela ter tudi načrt priporočenih ukrepov, podjetjem bosta na voljo tudi stalna strokovna podpora in svetovanje, poleg tega bodo vključeni v izobraževanja," pravi. Vse to, da bi dosegli osnovna cilja projekta, to je za deset odstotkov zmanjšati odsotnost zaposlenih z dela ​(absentizem) in podaljšati delovno aktivnost starejših zaposlenih.

image
Osebni arhiv Nina Potočnik

Impol - primer dobre prakse
V Impolu že dolgo izvajajo aktivnosti za zdravje in dobro počutje svojih delavcev. Podjetje ima eno najnižjih stopenj fluktuacije zaposlenih v regiji. V družbah skupine Impol v Sloveniji je 1278 zaposlenih, med njimi jih je 154 starejših od 55 let, torej 12 odstotkov vseh.
In kaj počnejo? Ustanovili so Društvo za promocijo zdravja Impol, v okviru katerega izvajajo številne aktivnosti za svoje zaposlene - tako za portne kot družabne dejavnosti. Zaposlenim preko društva tudi omogočajo nakup kart s popustom za smučanje in kopanje, organizirajo poletne in zimske športne igre - prvih se udeležuje od 450 do 500 zaposlenih (torej skoraj polovica vseh), drugih okoli 150 zaposlenih.
Spodbujajo tudi čim daljšo polno aktivnost zaposlenih. "Starejši od 55 let, ki se odločijo, da bodo še naprej delali v izmenah, so za to tudi finančno nagrajeni," pravi Nina Potočnik iz Impola. Dobro imajo vpeljan tudi sistem mentorstva, in sicer so mentorji na novo zaposlenih praviloma starejši delavci. Za vse ključne kadre nad 45. letom so naredili karierni načrt in načrt usposabljanj ... Kako pa je z absentizmom? "V času konjunkture je absentizem večji, v času recesije je nižji. Zdaj je višji in trenutno dosega šest odstotkov, želimo pa ga zmanjšati na pet odstotkov. Začeli smo že izvajati niz ukrepov v zvezi s tem: najprej smo v te aktivnosti, s katerimi bi radi vplivali na kulturo podjetja, vključili vodje in delovodje, saj imajo ti vpliv na druge zaposlene," pravi Nina Potočnik.
Posebej izpostavi, da je spoštljiv odnos do starejših ena od zelo pomembnih vrednot podjetja. V Impolu nimajo prakse, da bi ljudi predčasno upokojevali, četudi se to izjemoma tudi zgodi v primerih, ko gre za obojestranski interes podjetja in zaposlenega. Nekateri delavci pa si želijo delati tudi po tem, ko izpolnijo pogoje za upokojitev. "Praviloma je interes za to med tistimi, ki opravljajo fizično manj naporna dela," opaža Potočnikova.

Projekt se bo izvajal na območju vzhodne kohezijske regije. Podatki Nacionalnega inštituta za javno zdravje kažejo, da je bil delež absentizma v letu 2016 v tej regiji 4,7-odstoten, medtem ko je bil na ravni cele Slovenije 4-odstoten. V 2017. se je povečal še za 0,2 odstotne točke in je bil 4,9-odstoten (v celi Sloveniji 4,2-odstoten). V vzhodnem delu države imajo zaposleni na voljo tudi manj aktivnosti za ohranjanje in krepitev zdravja in dobrega počutja na delovnem mestu, zatorej so posledično bolj izpostavljeni tveganjem za pojav poškodb in razvoj bolezni, ki so povezane z delom.

Večina podjetij tudi ne izvaja dejavnosti za prilagajanje starajoči se delovni sili in ne razmišlja o ukrepih, s katerimi bi podaljševali delovno aktivnost starejših. V podjetjih, kjer se s tem že načrtno ukvarjajo, pa veliko pozornosti namenjajo ustvarjanju dobre klime v podjetjih, spodbujajo zdrav življenjski slog in aktivnost zaposlenih, skrbijo za prenos znanja in izkušenj med generacijami, motivirajo starejše za čim daljšo vključenost v delovne procese in drugo. "Tudi podjetja, ki se bodo vključila v projekt Polet, bi radi spodbudili, da se bodo začela s tem načrtno ukvarjati," dodaja Aleksandra Podgornik.

Anketa

Kako se sprostite?

Sudoku