Rekordne okužbe z borelijo: Slovenci smo najbolj ogrožena populacija na svetu

Glorija Lorenci, 20.4.2019
Profimedia

Lymska borelioza, ki jo prenašajo klopi, je najhitreje rastoča zoonoza. Slovenci imamo največ možnosti, da zbolimo, in smo najbolj ogrožena populacija na svetu.

Že pred enajstimi leti je Svetovna zdravstvena organizacija (SZO) razglasila, da je lymska borelioza, ki jo prenašajo klopi, najhitreje rastoča zoonoza, torej nalezljiva bolezen, ki se z živali prenaša na človeka. Prehitela je tudi malarijo in zato se govori o svetovni epidemiji. Najbolj ogrožena populacija? Slovenska. Prvi na svetu. Po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje, ki tedensko spremlja prijavljene primere lymske borelioze, je v prvih trinajstih tednih letošnjega leta zbolelo že 298 oseb, lani smo imeli rekord, ki ga ne želimo imeti: 7543 obolelih. In še en rekord: pri nas je po predvidevanjih z borelijo okuženih 50 do 75 odstotkov klopov po vsej državi.

image
Edi Einspieler Prim. mag. Branko Šibanc: “Danes je najpomembnejši faktor čas. Čas prisesanosti klopa.”

Gre za spiralasto zavito bakterijo, ki bolezen povzroča, strokovno poimenovano Borrelia burgdorferi sensu lato - s "sensu lato" označujemo več različnih, za človeka nevarnih vrst borelij, ki sodijo v ta rod.

V prvih trinajstih tednih letošnjega leta je za boreliozo zbolelo že 298 oseb.

V čakalnicah ambulant zdravnikov družinske medicine boste našli gradiva, ki opozarjajo, da se na mestu vboda klopa po nekaj dneh ali celo tednih pojavi rdečina, ki se postopno veča, začne na sredini bledeti in dobi obliko obroča, ki se še naprej širi. Imenujemo jo potujoča rdečina, erythema migrans ali potujoči eritem, ki zadostuje za klinično potrditev bolezni. Zdravljenje z antibiotiki se začne takoj, brez čakanja na izvide seroloških preiskav. Enako zgodbo o rdečini kot trdnem oprijemališču za zgodnjo diagnozo širimo tudi mediji.

Lahko pa se zgodi, kot se je zgodilo naši sogovornici v nadaljevanju Dosjeja, da se rdečina NE pojavi, zdravnik in bolnik pa se zanašata zgolj na ta "prepričljivi" klinični znak. Da je vse skupaj še bolj podobno nočni mori, se je namreč v Evropi pojavila še Borrelia miyamotoi, ki povzroča novo obliko lymske borelioze, pri kateri se značilni eritem sploh ne pojavi, povzroča pa vse druge zaplete, značilne za boreliozo.

Stoodstotno ozdravljiva? Ni.

Prim. mag. Branko Šibanc, infektolog z oddelka za infekcijske bolezni in vročinska stanja Splošne bolnišnice Celje, ki se že od začetka 90-ih ukvarja z zdravljenjem lymske borelioze, opozori še na eno zmoto, ki jo je mogoče slišati: da je lymska borelioza, če jo prepoznamo, stoodstotno ozdravljiva. "Kar je zavajanje. Ozdravitev ni vedno popolna, antibiotično zdravljenje je v nekaterih primerih neuspešno, nezadostno, kar še posebej velja za napredovale faze bolezni."

A najprej velja poudariti: "Večina ljudi zaradi vboda z borelijo okuženega klopa ne bo zbolela. Leta 1990 smo testirali na borelijo 1800 lovcev in jih je bilo kar 1780 pozitivnih, se pravi, da so se v preteklosti okužili, a niso razvili kliničnih znakov bolezni, bolezenske znake so kazali samo štirje in bili potem zdravljeni. Tudi večina gozdarjev je naravno prekužena, se pravi, da je imunski sistem sam uspešno opravil z borelijami. Kaj natančno je tisto, ki določi, da nekdo ne zboli za boreliozo, drugi pa nima te sreče, je trenutno vprašanje, vredno Nobelove nagrade. Predvidevamo pa, da je treba odgovor iskati v genih in imunskem sistemu.

Potem je tu skupina, pri kateri se pojavi značilni eritem in je deležna takojšnjega zdravljenja, a tudi takojšnje antibiotično zdravljenje ne prepreči nadaljnjega razvoja bolezni stoodstotno. Pri sicer manj kot desetih odstotkih se bolezen še lahko razvije," pravi naš sogovornik.

Če motnje spomina dolgo trajajo in niso zdravljene, lahko vodijo v dementnost

 

Če se rdečina ne razvije ali pa je pacient ne opazi in ni deležen pravočasnega antibiotičnega zdravljenja, se v nekaj dneh ali tednih lahko borelije razširijo iz kože po krvi ali limfi v notranje organe, kar povzroči zgodnjo razsejano obliko bolezni in nastop drugega stadija - tu je odstotek težav, ki ostanejo po zdravljenju, že višji, lahko tudi do 50 odstotkov, pripoveduje Branko Šibanc.

V drugem stadiju se bolezen kaže s prizadetostjo kože, pojavi se lahko denimo več eritemov, s prizadetostjo živčevja, sklepov, srca, oči, mišic ... Bolnik se slabo počuti in je utrujen. Pozna lymska borelioza, tretji stadij, pa se razvije v enem letu ali celo po več letih od začetne okužbe in se kaže s kroničnimi spremembami, kot so kontinuirano vnetje osrednjega ali perifernega živčevja, ki se odraža kot kronični lymski meningitis, za katerega so značilni glavobol, utrujenost, hujšanje ... Prihaja do vnetja možganov in hrbtenjače, ki se lahko kaže kot počasi napredujoča ohromelost, v motnjah ravnotežja, težavah s koncentracijo, motnjah spanja, motnjah kratkoročnega spomina, zmanjšani imunski odpornosti ... Pri bolnikih, ki so bili zdravljeni, a ne ozdravljeni - pri nas se uporablja izraz postlymski sindrom, nove kode SZO pa pravkar uvajajo pojem kronične nevroborelioze - se pojavljajo številne težave, ki so zelo raznovrstne. Poleg trajne utrujenosti, nespečnosti, motenj kratkoročnega spomina, depresivnosti, težav s koncentracijo bolniki tožijo tudi o kroničnih glavobolih, bolečinah v mišicah, sklepih in tetivah ... in po številnih parametrih so njihove težave, od bolečine naprej, primerljive s tistimi, ki jih imajo onkološki bolniki z metastazami.

Uporablja nešteto mask

Na simpoziju o lymski boreliozi v avstrijskem Beljaku je bilo slišati, da je v preteklosti veljal za dobrega zdravnika tisti, ki je znal zdraviti sifilis, danes pa zdravnik, ki zna zdraviti lymsko boreliozo.

"Ja, tudi sam sem prebral to misel. Redko kateri zdravnik je znal v celoti zdraviti sifilis in tudi danes redko kdo, če sploh kdo, v celoti pozna lymsko boreliozo in vse, kar ta povzroča. Primerjava pa ni naključna, kajti obe bakteriji sta spiroheti, identični na pogled. Tako kot so za sifilis rekli, da je velik posnemovalec, velja danes za borelijo, da je nova velika posnemovalka."

Toda sifilisu je s prihodom penicilina počasi odklenkalo, spiroheta borelije pa je trpežnejša; sposobna je tvoriti tri oblike. Osnovna, kačasta, ji omogoča, da se zlahka umakne v medcelične prostore, zna vstopati v celice in se skrije v predele, kjer je varna pred imunskim odgovorom telesa, v zanjo neugodnih okoliščinah pa se spremeni v L ali v cistično obliko, ki sta za zdravljenje z antibiotiki slabo dostopi oziroma - velja za cistično obliko - sploh ne.

"Problem z borelijo imamo zato, ker ima v sebi veliko genskega materiala in se zato lahko z neverjetno hitrostjo spreminja. Kot da je sredi teatra, v katerem je veliko število mask in jih nenehno uporablja in se skriva za njimi. Zna prav čudovito manipulirati z našim imunskim sistemom, vsakič, ko je na tem, da jo ta izsledi, menja masko in ga zmede. Lahko bi jo primerjal z novoletnim drevesom, na katerem gorijo raznobarvne lučke. Gorijo denimo rumene lučke in zdaj se v imunskem sistemu zberejo rumeni vojaki, da lučke uničijo, pa bo nenadoma prižgala bele. Začnejo se zbirati beli vojaki, in ko bi šli v napad, preklopi na zelene lučke ... In na vse vmesne kombinacije. Ena od mojih hipotez je, da pride zaradi njenega hitrega spreminjanja do hiperimunskega delovanja; imunski sistem preprosto podivja in potem imamo kup težav.

Povzroča tudi psihična obolenja

Med drugim lahko pride do kroničnega izločanja stresnih hormonov kot odgovora na okužbo z borelijami, slednje pa naj bi bilo vzrok za nevropsihiatrične simptome, opažene pri nekaterih bolnikih z lymsko boreliozo - za depresijo, preganjavico, agresijo, demenco ...

Prav pred nekaj dnevi je naš sogovornik na psihiatričnem srečanju predaval o tem, ali lymska borelioza povzroča tudi psihična obolenja - in vse več svetovnih študij kaže, da jih.

"V vseh naših učbenikih pa še vedno piše o lymski boreliozi to, kar je pisalo pred dvajsetimi leti; klasična borelijska slika, ki jo pozna že vsaka stara mama. V resnici pa obstaja kup novih spoznanj in hipotez. Spomnim se pacientov, ki sem jih zdravil dolga leta in smo bili že kar prijateljski med seboj, da so mi v neformalnih druženjih, kakršna so bila denimo v društvu bolnikov z boreliozo, zaupali, da so razmišljali o samomoru. Zdaj študije že kažejo, da je okoli 25 odstotkov pacientov z normalnim potekom lymske borelioze razmišljalo, da bi si vzeli življenje. Povezava med borelijsko okužbo in psihično obolevnostjo obstaja.

Ko sem kolegom govoril, da je borelija velika prevarantka v tem, da tvori lažno pozitivne, predvsem pa tudi lažno negativne serološke teste, jih je nekaj posumilo, da so imeli med svojimi bolniki pravzaprav bolnike z lymsko boreliozo. Osebnostne spremembe, pešanje spomina, mišljenja lahko privedejo bolnika v psihiatrično bolnišnico, to se dogaja."

Od pozabljivosti do dementnosti

Omeni primer srednješolca odličnjaka, ki so ga začele boleti mišice in sklepi, a je to pripisoval malo preveč živahnemu stilu življenja. Po dveh letih se je pojavila psihoza, prepričan je bil, da ga hoče nekdo zastrupiti, in občutek je bil tako hud, da mu je psihiater predpisal antipsihotike. Jemal jih je tri mesece in stanje se je umirilo. Začel je študirati, a študij je prekinil, ker je spet prišlo do preganjavic, imel je privide, prisluhe, zopet je bil na antipsihotikih in čez leto se je vse skupaj ponovilo in bil je sprejet v psihiatrično bolnišnico. Bil je postavljen sum na shizofrenijo, kar je bilo čudno, ker v družini ni bilo te bolezni. Čudno je bilo, da so bolezen spremljale tudi mišično-kostne bolečine in da je bil - prej odličnjak - ob sprejemu v bolnišnico skorajda dementen. Takrat so ga poslali v našo ambulanto, opravili smo teste na prisotnost borelije in je bil deležen štiritedenske terapije. Okreval je, a v naslednjih letih je prišlo še do dveh ponovitev, toda le v obliki glavobolov, s pozabljivostjo in bolečinami. Dobil je ustrezno terapijo, okreval in se čez nekaj časa spet vrnil - tokrat, da bi dobil potrdilo o bolezni, ker je želel nadaljevati študij. Kasneje smo izvedeli, da je uspešno zaključil študij, se zaposlil in da nima nikakršnih težav. Nekaj let prej je bil na tem, da konča kot invalid.

Skoraj vsak bolnik z lymsko boreliozo v drugi ali tretji fazi, ki pride k nam, ima težave zaradi motenj spomina, visoke mere pozabljivosti. Če te motnje dolgo trajajo in niso zdravljene, lahko vodijo v dementnost. Ne samo samomorilnost, tudi agresivnost je značilna za bolnike z zdravljeno, a ne pozdravljeno boreliozo. Tudi pri nas je veliko zakonov razpadlo zaradi težav, ki jih kronična nevroborelioza prinaša. Zamislite si človeka, ki je nenehno utrujen, ki ima motnje s spominom, bolečine v mišicah in sklepih - zdravniški izvidi pa kažejo, da mu nič ne manjka. Za zdravnika je simulant, za sodelavce tudi, počasi začnejo tudi doma razmišljati, da je lenuh ... Hkrati nerazumevanje in nepodpora okolice povečujeta njegov stres, povečan stres pa še bolj najeda njegov imunski sistem ... Ni čudno, da postane agresiven ali pa kot tipični Slovenec pač - depresiven in samomorilen."

Najpomembnejši faktor je čas

Gre lahko od slabega še na slabše? Lahko, pravi Branko Šibanc. "Vsako leto imamo nekaj pacientov, ki imajo istočasno lymsko boreliozo, klopni meningitis, anaplazmozo pa še kakšno okužbo zraven ... Klop te ne okuži le z borelijo, ampak tudi z drugimi mikrobi, ki jih prenaša. Govoril sem z znanstvenico, ki celo življenje preučuje klope, in je pred dvema letoma opisala 82 različnih agensov, ki jih je našla v prebavilih klopa, našla je celo jajčeca parazitov. Zdraviti je torej treba tudi soinfekcije."

Pri severnih sosedih lahko vidite prometne znake, ki ob vstopih v gozd opozarjajo na nevarnost klopov. Glede na to, da je Slovenija bogato prekrita z gozdovi, bi moralo biti takšnih znakov na tisoče, pravzaprav danes ni več težko stakniti klopa tudi sredi mesta. Območij, ker klopi ne bi bili okuženi z borelijami, tako rekoč ni, in glede na to, da so regije, kjer je okuženih 75 odstotkov klopov, ni pametno upati, da "moj" pa mogoče ni bil.

"Danes je najpomembnejši faktor čas. Čas prisesanosti klopa," pravi naš sogovornik. Čim krajši je ta čas, tem manjša je verjetnost, da pride do prenosa borelij. Te namreč morajo po vbodu klopa pripotovati iz črevesja do žlez slinavk, za kar potrebujejo nekaj ur.

Drugi nasveti so že klasika: svetla in gladka oblačila, ko gremo v naravo, zavest, da je bolje biti malo smešen kot okužen, zato hlačnice zatlačimo za nogavice, pozoren pregled telesa, ko pridemo domov. In oblačil - pranje v pralnem stroju klopa ne ubije. Sušilni stroj ga pa.

Iz Resolucije Evropskega parlamenta
Evropski parlament
1. je zaskrbljen zaradi zastrašujočega širjenja borelioze med evropskim prebivalstvom, saj ima to bolezen po podatkih, pridobljenih z uporabljenimi metodami vzorčenja, približno milijon državljanov;
2. opozarja, da smo v vseh državah članicah v različni meri priča porastu borelioze, ki postaja vseevropska zdravstvena težava;
3. pozdravlja, da je Evropska unija doslej za raziskave za zgodnje odkrivanje in prihodnje zdravljenje te bolezni namenila že nekaj sredstev (do 16 milijonov evrov v okviru projektov, kot so ANTIDotE, ID-LYME in LYMEDIADEX);
4. poziva k dodatnemu financiranju metod za diagnosticiranje in zdravljenje borelioze; meni, da je treba v ta namen spodbujati raziskovalna prizadevanja tako v z več sredstvi kot z izmenjavo epidemioloških podatkov, vključno s podatki o razširjenosti in prevalenci patogenih in nepatogenih genskih vrst;
5. poziva k dodatnemu mednarodnemu sodelovanju pri raziskovanju borelioze;
6. spodbuja Evropsko komisijo (EK), naj zbere kar največ informacij o presejalnih metodah ali metodah zdravljenja borelioze, ki se uporabljajo v državah članicah;
7. poziva k obveznemu poročanju v vseh državah članicah, ki jih je prizadela borelioza;
8. poziva EK, naj olajša sodelovanje in izmenjavo primerov dobre prakse med državami članicami na področju spremljanja, diagnosticiranja in zdravljenja te bolezni;
9. pozdravlja, da je v nekaterih državah članicah borelioza na podlagi posebne metodologije vključena v nacionalne sisteme nadzora;
10. poziva EK, naj uvede enotne programe nadzora in naj sodeluje z državami članicami, da bi olajšala standardizacijo diagnostičnih testov in zdravljenja; poziva jo tudi, naj boreliozo prizna kot poklicno bolezen kmetijskih in gozdarskih delavcev ter znanstvenikov, ki delajo na terenu (npr. biologi, geologi, geodeti ali arheologi);
11. poziva, naj se v državah članicah sprejmejo posamezni ukrepi za profilakso in nadzor populacije klopov, da bi omejili širjenje bakterije borelije;
12. poziva k oblikovanju na dokazih temelječih smernic za klinično in laboratorijsko diagnosticiranje borelioze; poziva k uvedbi ločenih kod MKB za zgodnje in pozne stadije te bolezni; poziva k določitvi posameznih kod MKB za simptome različnih poznih stadijev borelioze;
13. prosi EK, naj objavi smernice za usposabljanje splošnih zdravnikov, ki bodo temeljile na zgledih dobre prakse v EU, da se olajšata diagnosticiranje in odkrivanje borelioze;
14. poziva države članice, naj razširijo uporabo kliničnih pregledov, da bodo lahko zdravniki diagnosticirali to bolezen tudi v primeru negativnih seroloških testov, da se pacientom pomaga in bodo deležni zdravljenja;
15. poziva EK, naj oceni razsežnost primerov, ko si pacienti dolgo prizadevajo za ustrezno diagnozo, da bi bili deležni ustreznega zdravljenja borelioze, zlasti to, koliko pacientov je šlo na zdravljenje v drugo državo, in s tem povezane finančne posledice;
16. poziva k načrtovanju in ustvarjanju inovativnih projektov, ki lahko prispevajo k boljšemu zbiranju podatkov in večji učinkovitosti izobraževanja in dejavnosti ozaveščanja;
17. pozdravlja Izvedbeni sklep EK 2018/945 z dne 22. junija 2018 o nalezljivih boleznih in z njimi povezanih posebnih zdravstvenih problemih, zajetih v epidemiološko spremljanje, ter o ustreznih opredelitvah primerov (2), s katerim je bila lymska nevroborelioza vključena na seznam nalezljivih bolezni;
18. poudarja, da vključitev borelioze v evropsko mrežo za epidemiološko spremljanje pomeni, da bodo pacienti deležni prednosti zanesljivega in strukturiranega zdravstvenega sistema, ki omogoča stalne stike med pristojnimi nacionalnimi organi, hitro in zanesljivo odkrivanje primerov lymske borelioze v EU, vzajemno pomoč na področju analize in razlage podatkov, zbranih v okviru spremljanja, ter uporabo naprav, potrebnih za zaustavitev širjenja bolezni pri ljudeh;
19. poziva države članice, naj začnejo kampanjo za obveščanje in ozaveščanje o tej bolezni, da bodo nanjo opozorile prebivalce in vse deležnike, zlasti tam, kjer je najbolj razširjena, pri čemer se bodo lahko zanesle na logistično podporo EK;
20. poziva EK, naj pripravi evropski načrt za boj proti boreliozi, ki bo sorazmeren teži te tihe epidemije; se zavzema za vzpostavitev evropske mreže o lymski boreliozi, v kateri bodo sodelovali vsi ustrezni deležniki;
21. poziva EK in države članice, naj objavijo skupne smernice za preprečevanje okužbe za osebe z velikim tveganjem za boreliozo, na primer delavce na prostem, in standardizirane smernice za diagnostiko in zdravljenje;
22. poziva EK, naj uvede preventivne teste, hitro obravnavo in spremljanje razvoja okužbe z borelijo med zaposlenimi v kmetijsko-gozdarskem sektorju in znanstveniki, ki zbirajo podatke na terenu.

Anketa

Kolikokrat tedensko uživate meso?

Sudoku