Prazniki naj bodo tudi za živali

Bojan Tomažič, 30.12.2018
Bojan Tomažič

Stanko Valpatič, miroljubni kmet z Ostrožnega pri Ponikvi in predsednik Društva za osvoboditev in pravice živali, pravi, da bi morali ljudje živeti v miru z vsem stvarstvom.

Stanko Valpatič, kmet, ki prakticira miroljubno kmetijstvo na kmetiji na Ostrožnem pri Ponikvi, je dolga leta vsak petek dopoldne svoje pridelke in prehrambne izdelke prodajal v Mariboru na stojnici, kjer se Gosposka ulica razširi v Glavni trg. Letos poleti se je odločil, da tega ne bo več počel, njegove veganske namaze prodajajo v trgovinah z zdravo prehrano, dobiti jih je mogoče tudi pri njem doma. Celo več raznovrstnih veganskih izdelkov zdaj, ko ni prodajalec, naredijo na njegovi kmetiji. Domače živali se po njegovem posestvu še zmerom prosto sprehajajo, na njegovih poljih, travnikih in v gozdovih je prepovedan lov. Kot vsako leto pred prazniki je tudi letos ljudem potrkal na vest. "Delajte tako, da bodo božični prazniki lepi za vse. Tudi za živali."

image
Bojan Tomažič Ko ljudje zbolijo, nehajo jesti meso, spomni Stanko Valpatič.

Koline ne morejo biti praznik

Za živali sta božič in velika noč, največja cerkvena praznika, čas neizmernega strahu, trpljenja in grozljivega umiranja, je tudi letos spomnil. "Za slovesna praznična kosila in večerje ob božiču umre dvakrat več živali, kot če praznikov ne bi bilo." Če bi na mizah bila brezmesna hrana, bi veselje bilo popolno, če še ne gre tako, naj bo v prehrani vsaj manj mesa. Razlogi niso kaprice neke skupine ljudi, ki ne vejo, kaj bi, pa se grejo živaloljubstvo. Predsednik Društva za osvoboditev živali in njihove pravice in Združenja za razvoj miroljubnega kmetijstva resda meni, da so živali na zemlji iz popolnoma drugega razloga, kot je ta, da se uporabljajo za hrano ali kakšno drugo korist, a je poleg etičnega vidika pomemben tudi samoohranitveni. "Normalno bi bilo, da bi bile živali naše sopotnice in prijateljice, s katerimi bi znali živeti v miru. Tako bo moralo biti čim prej, ker množična živinoreja uničuje ozračje, pitno vodo in zastruplja zemljo. Uživanje mesa škodi okolju in še nezdravo je, tudi zdaj prevladujoča zdravniška doktrina svetuje čim manj mesa v prehrani.

Lastniki sužnjev so bili proti odpravi suženjstva

Miroljubno kmetijstvo je ekološko kmetijstvo, za katero je najpomembneje živeti v miru z vsemi ljudmi in celotnim stvarstvom. "Na zemljo oziroma rodovitno prst gledamo kot na živ organizem, nanjo pazimo, polje pustimo vsaka tri leta mirovati, da si spet pridobi moč za dvoletno fazo rodnosti," Stanko Valpatič opiše način kmetovanja, ki ga svetuje tudi drugim. Prepričan je, da bo pravi mir na svetu mogoč šele takrat, ko bo ob miru med ljudmi obstajal tudi mir med ljudmi in živalmi in nasploh naravo. Ljudje tudi vedo, da je z zdravstvenega gledišča bolje jesti ekološko pridelano zelenjavo, žitarice in sadje kot meso, le da nič ne spremenijo zaradi dogem in reklam. "Za preventivo pred rakom strokovnjaki priporočajo čim več rastlinske in čim manj mesne hrane, vendar ljudje praviloma to začnejo upoštevati, šele ko se bolezen že pojavi. Bolni iz prehrane izločijo meso, ker jim ga telo odklanja. Tistega, ki reče, da ne je mesa, praviloma tudi vprašajo, ali je zbolel, da prešel na rastlinsko hrano."

Prodajajo zrezke in ne trupel

Valpatič opozori še na skrivanje resnice, ker interes kapitalizma ni, da ljudje izvedo, kaj je dobro in zdravo, cilj je dobiček kapitalista. Tudi utemeljeno prognozira, da bi zagotovo manj ljudi jedlo meso, če bi morali sami ubiti živali, v trgovinah kupujejo namreč klobase in zrezke in ne trupel živali. Prav koline so bile povod, da je sam nehal jesti meso. "Oče je določil, da bom na tako imenovanem družinskem prazniku, kot koline nekateri še zdaj napačno imenujejo, jaz zaril prašiču, ki sem ga prej hranil in skrbel, da je bil na suhem in toplem, zaril nož v srce. Uprl sem se, oče je rekel, da sem slabič, če ne bom klal, mi tudi jesti ne bo treba. In sem se res odločil, da ne bom jedel - mesa." Babica je stopila na njegovo stran, ga zaščitila, ona je bila iz časov, ko so meso jedli zelo redko.

Pred 30 leti se je preselil na babičino kmetijo in začel kmetovati tako, kot je kmetovala babica. "Danes se temu reče ekološko, bio, eko, kmetujem v stilu naših prednikov, nič kaj dosti nisem spremenil," pravi. Ko se je odločil prodajati pridelke in izdelke iz svojih pridelkov, mu je bilo povsem nerazumljivo, da morajo imeti certifikate. "Za moje po babičino pridelane pridelke in izdelke zahtevajo preverbe, nadzore in analize, tistim, ki uporabljajo pesticide, škropiva in tako dalje, pa ni treba označevati, kako so pridelali hrano in kaj vse vsebujejo njihovi prehrambni izdelki. Ni jim treba napisati: to je zastrupljeno, ta kmetija zastruplja," je opozoril Stanko Valpatič.

Da svet brez klanja ni utopija, meni. "Resda bo pot do tega dolga, a vendar bo to mogoče, ko ne bo več dogem, kaj je treba jesti, ki so nam jih vsilili. Postopoma. Človek je začel vojno z živalmi in naj jo tudi konča. Težko bo, ker tistim, ki odločajo, to ni v interesu, lastnikom sužnjev tudi ni bilo v interesu odpraviti suženjstvo. A kemijska in farmacevtska industrija imata veliko denarja in močan aparat, ki ne dopusti drugačnih razlag od njihovih."

Anketa

Obdarujete mame v družini ob materinskem dnevu?

Sudoku