Posadimo pozabljena drevesa

Strokovnjaki agronomi Kluba Gaia, 7.3.2019
Klub Gaia

Med zanimiva sadna drevesa, ki so na vrtu prava redkost in sodijo tudi v okrasni del vrta spadajo kutina, murva, nešplja, pa tudi okrasne jablane ter hruške, četudi imajo užitne plodove.

Kutina (Cydonia oblonga)

Kutina je zanimiva sadna vrsta, ki v naših razmerah dobro uspeva, saj je dokaj odporna na vremenske razmere, dobro prenaša mraz, malo slabše pa vročino in sušo. Zato je najbolje murve saditi na rodovitna, globoka tla, s čimer zagotovimo uspešno rast in normalen razvoj plodov. Če raste v preveč peščeni zemlji, hitro trpi pomanjkanje vode in so potem plodovi "leseni", trpki in brez pravega vonja. Prav močno dišeči plodovi pa so značilnost kutine. Zaradi tega smo jih včasih dajali v omaro z oblekami in perilom, da se je navzelo prijetnega vonja kutine. Prav tako napolnijo sobo s svojim vonjem, če jih damo v košarico na mizi.

Kutine tudi nimajo večjih problemov s škodljivci, saj se neradi zadržujejo tako na mladem lesu kot tudi na listih, ki so dokaj dlakavi. Še največ problemov dela zavijač, navadno hrušev, ki poškoduje plod in ta potem začne gniti.

image
Klub Gaia Kutina

Plodovi kutine se v glavnem uporabljajo za pripravo marmelad in kot dodatek v kompotih ali za pripravo različnih likerjev, ki dajo poseben okus.

Kutina pa je tudi kot drevo ali grm (oblika vzgoje je odvisna seveda od nas) lahko posajena v okrasni del vrta, saj ima spomladi zelo lepe popke in cvetove. S svojimi velikimi listi pa nas razveseljuje vse leto. Še posebno jeseni po prvih slanah se listi obarvajo lepo rumeno do rdeče.

Kutine v drevesnicah cepijo na hrušev sejanec ali na šibko podlago kutina M-A. Na tej zraste do 4 m v višino, na sejancu pa tudi do 7 m. Najbolj poznane sorte: Leskovačka, Vranjska in Mamuth.

Nešplja (Mespilus germanica)

Prav tako je posebnež med sadnimi drevesi. Ima pa kar nekaj šibkejšo rast kot kutina. Pri nas se cepi predvsem na kutino M-A in na hrušev sejanec, lahko pa se cepi tudi na glog.

image
Klub Gaia Nešplja

Je prav tako odporna na nizke zimske temperature in tudi na bolezni ter škodljivce. Cveti dokaj pozno (še za kutino) in ima lepe bele cvetove, ki jih obkroža rozeta listov. Listi so praktično brez peclja, jajčasto podolgovati in dekorativni. Posebno so lepi jeseni, ko se po prvih slanah obarvajo živo rdeče. Plodovi so dokaj drobni z debelimi peškami. So zelo trpkega okusa in so užitni šele, ko jih dobi močna slana in se zmedijo. Šele takrat jih oberemo. Večkrat ostanejo na drevesu dlje kakor listi. Zato nešplja predvsem zaradi listov spada bolj na okrasni del vrta kot na sadnega.

Murva (Morus alba in Morus nigra)

Murva je drevo, ki ga poznamo predvsem po gojenju sviloprejk, ki se hranijo z listi. Za to je primernejša bela murva - ima belo do rumenkasto barvo plodov, ki po obliki nekoliko spominja na maline ali robide. Druga vrsta je črna murva, ki ima črne plodove, ki so tudi okusnejši. V zadnjih letih pa dobimo tudi že križance v obliki rdeče murve. Plodove moramo pojesti dokaj hitro, ker se slabo skladiščijo. Lahko pa jih zamrznemo in pozneje uporabimo za pripravo sokov, marmelad ali želejev v kombinaciji z jabolki.

Drevo murve zraste tudi do 10 m v višino, zato mora imeti dovolj prostora. Pogosto se je murve sadilo predvsem v malo toplejših krajih na sredino dvorišča, da je delala senco. Okrog drevesa z visoko krošnjo so pogosto postavili še klopi. Je pa nekoliko občutljivejša na nizke zimske temperature, zato je v osrednji Sloveniji bolj redka.

image
Klub Gaia Plod murve

Murve niso pretirano občutljive na bolezni, lahko pa kar nekaj problemov naredi murvin kapar, ki je dokaj trdovraten škodljivec.

Pri okrasnih drevesničarjih se dobijo tudi sorte murve, ki so šibke rasti in s povešenimi vejami, zato se uporabljajo za okrasne namene, ker slabo rodijo.

Okrasne jablane (Malus floribunda)

Med posebne sorte jablan ali hrušk sodijo t.i. okrasne jablane. Te so vzgojene predvsem z estetskim namenom in zaradi cvetov. Posebnost teh jablan je tudi odpornost na jablanov škrlup. Bogato cvetijo in so največkrat obarvani močno rdeče, zaradi česar jih cenijo predvsem okrasni vrtnarji. Največkrat so cepljene na močnejše podlage. Sadimo jih v večje vrtove ali parke, za manjše vrtove pa se cepijo tudi na šibkejše podlage.

image
Klub Gaia Okrasna jablana

Sadjarji jih cenijo predvsem zaradi obilnega cvetenja in kakovostnega peloda. Uporabljajo jih za opraševanje žlahtnih sort jablan. Tako lahko posadijo nasad le ene sorte in vmes dajo okrasne jablane.

Poznamo zelo veliko različnih sort, sadike pa se dobijo predvsem v okrasnih drevesnicah.

Posebnost so tudi nekatere sorte, ki imajo povešene veje. Plodovi okrasnih jablan so navadno drobni, užitni, dokaj kislega okusa.

V zadnjem času so prišle na trg tudi nove okrasne sorte jablan, ki imajo dokaj debele plodove in so tudi v notranjosti rdeče barve. Celotna skupina teh jablan se trži z imenom RedLove® (Rdeča ljubezen), poznanih pa je že kar nekaj sort. Vse so licenčno zaščitene, zato se jih v vseh drevesnicah ne da dobiti, jeseni jih je bilo nekaj na razpolago pri okrasnih vrtnarjih.

Sajenje sadnih sadik

Za vse te sadne rastline veljajo povsem enaka pravila glede sajenja, kot za ostalo sadno drevje. Pomembno je, kako so sadike vzgojene oz. na kakšno podlago so cepljene, saj je od tega odvisno, koliko prostora za rast potrebuje poznejše drevo. Sadilno jamo skopljemo ̴ 0,8 m v premeru in 0,4 m globoko. Ob sajenju dodamo organsko gnojilo Plantella Organik in Specialno sadjarsko gnojilo. Sadiko privežemo h količku, da se v prvih letih dobro ukorenini, pozneje opore ne potrebuje. Če je zemlja bolj slaba, dodamo ob sajenju h koreninam nekaj boljše zemlje in komposta. Pred voluharjem korenine že pri sajenju zaščitimo z žično mrežo.

image
Klub Gaia Sajenje - v kolobarju dodamo organsko gnojilo Plantella Organik, plast zemlje in Specialno sadjarsko gnojilo.
image
Klub Gaia
Anketa

Koliko skodelic kave si privoščite na dan?

Sudoku