Pogled iz penziona: Za vladarja ni zidov

Slavko Vizovišek, nekdanji novinar Večera, 17.2.2019
Wikipedia

Trideset let bo letos minilo od padca berlinskega zidu. Dogodka, ki je napovedal konec sovjetskega socialističnega imperija in hladne vojne in prehod vseh do tedaj socialističnih držav v demokratično večstrankarsko ureditev in kapitalistično gospodarstvo.

Komunistično oblast, ne pa več gospodarskega sistema, je zadržala le Kitajska. V Jugoslaviji, predvsem v Sloveniji, so se te spremembe napovedovale že prej, vendar so berlinski dogodki ustvarili nove razmere v svetovni politiki, ki so bistveno pripomogle tudi k osamosvojitvi Slovenije in razpadu Jugoslavije.

image
Wikipedia

Danes je gradnja zidu, ki ga zahteva Trump, zopet ena najpomembnejših novic zadnjih mesecev. Berlinski zid in železna zavesa, ki jo je imela takrat tudi Slovenija na meji z Madžarsko, v Jugoslaviji pa je segala vse do grške meje v Makedoniji, naj bi preprečila, da bi ljudje zapustili svoje "socialistične" države in odšli v boljši zahodni svet. Danes je tako v Ameriki kot tudi južni Madžarski in na slovenski meji s Hrvaško namen obraten. In če pomislim na rek, da se zgodovina ponavlja, si kar ne morem zamisliti svetovnih sprememb čez nekaj desetletij, ko bi padli ti zidovi.

Je pač tako, da je denar še vedno sveta vladar in pred sabo ruši vse zidove

Pa bi kakšen drugi zid te zidove, ki se gradijo zdaj, lahko mnogo bolj učinkovito preprečil. Če držijo podatki, ki sem jih pred kratkim zasledil, naj bi samo v EU beg kapitala pred davki v davčne oaze njene proračune letno prikrajšal za 270 milijard evrov. Če bi se le del tega namenil za pomoč državam v Afriki, kjer odrasli in otroci še vedno umirajo od lakote, bi bilo zidov potrebnih mnogo manj, predvsem pa ne bi tisoči umirali v Sredozemskem morju.

Drugi del pa bi bilo treba nameniti boju proti klimatskim spremembam, ki bo terjal ogromne premike v gospodarstvu, po svetu pa povzročajo vedno večjo gospodarsko škodo in državne izdatke. Saj se poskuša v zadnjih letih narediti učinkovit evropski zid tudi proti tem pojavom, vendar je še mnogo premalo trden in učinkovit že samo znotraj EU, kaj šele, ko gre za njeno zunanjo davčno mejo. Enako velja za ZDA, kjer so številke še višje, pa skuša svojo gospodarsko rast zagotavljati le s trgovinskimi vojnami, Rusijo oslabiti z novo oboroževalno tekmo z izstopi iz mednarodnih dogovorov o omejevanju raketne oborožitve in s tem Evropo prisiliti v višanje izdatkov za Nato in oboroževanje. Bližajo se evropske volitve in bi ta problematika morala postati eden pomembnih problemov, ki jih bo treba razrešiti, saj najbolj prizadene nas, navadne državljane in davkoplačevalce, ki smo kot volivci v veliki večini v vseh članicah EU. Pa kakšnih političnih programov v tej smeri, vsaj do nas, volivcev, še nobena politična opcija ni poslala. Je pač tako, da je denar še vedno sveta vladar in pred sabo ruši vse zidove. Še najmanj pa skrbi za ljudi, ki ga ustvarjajo.

Anketa

Koliko skodelic kave si privoščite na dan?

Sudoku