Na vrtu: Prijateljstvo med glivicami in rastlinami
Čeprav smo sredi zime, številni vrtičkarji že pogledujejo proti vrtu. Kaj kmalu jih bodo nekoliko daljši sočni dnevi zvabili na prosto k prvim opravilom, a zemlja bo takrat še premokra.
Vrtičkar oziroma vsak, ki si želi pridelovati zdravo zelenjavo, sadje in druge rastline, ne sme nikoli pozabiti, da je njegovo osnovno orodje zemlja. Ta je rodovitna samo, če je v njej življenje: od krtov do deževnikov, različnih hroščev in vse do majhnih, očem nevidnih mikroorganizmov. To naj vam bo vedno prvo in najpomembnejše vodilo pri delu z zemljo, naj bo to vrt ali njiva.
Zakaj mora biti zemlja živa? Vsi poznamo koristne žuželke, ki nam lahko pomagajo v boju proti tistim, ki delajo škodo na našem vrtu. Veliko manj se zavedamo, da povsem enak princip obstaja tudi v svetu mikroorganizmov, veliko več jih je koristnih kot tistih, ki nam delajo škodo. Mikroorganizmi redno skrbijo, da je zemlja zračna, saj delce zemlje, organske snovi in kamnine lepijo v posebne zemeljske strukture, obročke, ki zemljo dolgo časa ohranjajo rahlo. Na te obročke se tudi veliko lažje "prilepijo" hranila in molekule vode tako, da jih korenine rastlin lahko odlepijo in uporabijo.
Najbolj poznamo vlogo mikroorganizmov pri razgradnji, preperevanju organske snovi do rastlinam dostopnih hranil. Brez njih iz gnoja, komposta in druge organske mase ne bi bilo hranil za rastline. Ob tem razpadanju se tla tudi zračijo, rahljajo. Zelo pomembna, a veliko manj znana funkcija mikroorganizmov je, da kot nasprotniki (antagonisti) onemogočajo razvoj škodljivih glivic, ki povzročajo gnitje korenin oziroma padavico rastlin. To delajo na različne načine, tako da glivicam jemljejo življenjski prostor, se razraščajo na površini korenin, stebel in ne dovoljujejo vstopa škodljivim glivicam in bakterijam. Tako je razvoj škodljivih mikroorganizmov (beri bolezni) onemogočen.
Šele v zadnjem času spoznavamo še eno pomembno vlogo mikroorganizmov, to je mikoriza. Beseda sama je za večino tujka, prevedeno iz grščine pa pomeni glivica, rastlina. S to besedo opisujemo še en res genialen naravni pojav - sodelovanje, prijateljstvo med glivicami in rastlinami.
Kaj je mikoriza
Mikoriza je podzemni splet različnih glivic, ki se povezujejo s koreninami rastlin v enkratno sožitje. Predstavljajte si jo kot en velik svetovni splet, ki koreninam rastlin tudi od daleč lahko priskrbi hranila in celo vodo tako, kakor nam internet različne podatke in informacije. Volumen, predvsem pa premer koreninskega sistem rastlin je omejen tako z dedno zasnovo kakor s samo zemljo, ki ga obdaja; z učinkovitim spletom, povezavo z mikoriznimi glivami, se poveča celo zunaj meja našega vrta.
Take "prijateljske" glivice ima 90 odstotkov rastlinskih vrst, med zelenjadnicami naj jih samo križnice (kapusnice, repa, redkev, kola) ne bi imele. Glivice rastlinam "dostavijo" manjkajoča hranila in tudi vodo, v zameno pa od rastline dobijo nekaj sladkorja za svoje življenje.
Mikoriza je še zelo slabo raziskana, znano pa je, da za svoj obstoj potrebuje kisik, zračna tla in seveda prijateljske rastline. Najbolj jo uničujejo globoka obdelava tal, tlačenje, hoja po zemlji, izpostavljenost sončnim žarkom in vetru (gola zemlja) ter tudi prenizek ali previsok pH (kisla ali bazična tla).
Če je hranil na vrtu preveč, ker nekako ne znamo obrzdati naših želja po visokem pridelku, jih mikoriza odvede stran, na trato, v gozd, kjer manjkajo. Mikoriza torej "popravlja" naše napake, saj je nemogoče pravilno in natančno dodajati hranila vsem rastlinam na vrtu.
Dobrodošli "obročki"
Pomembno je, da MO ohranjamo v zemlji tako, da zemljo obdelujemo takrat, ko je zanjo najbolj primerno. Zelo pomemben element zemlje je struktura zemlje, kar, zelo poenostavljeno, pomeni to, kakšni so delci zemlje pod mikroskopom. Lahko so okrogli, robati, taka struktura ne zagotavlja primerne vlage za rast in življenje MO in rastlin. Lahko so tudi različnih poliedričnih oblik ali celo v obliki ploščic, kar je najslabše. Takšna struktura pomeni, da po eni strani v poletni suši vse padavine "pobegnejo" kar po površini, voda odteče in nasprotno: v primeru veliko dežja voda ostaja na površju. Takšno lističasto strukturo običajno povzročimo sami, ko obdelujemo premokro ali presuho zemljo.
Želeli bi si namreč, da bi bili strukturni (sestavni) delci zemlje pod mikroskopom v obliki posebnih obročkov, ki jih sestavljajo mineralni delci (peska ali gline), zlepljeni z organsko maso, sluzmi, ki se sproščajo iz korenin rastlin, in s pomočjo MO. Ti obročki pomenijo, da je zemlja odcedna, ko je treba, in da poleti zadrži veliko molekul vode v okolici korenin naših rastlin. Prav tako pa se v notranjosti teh obročev še dolgo zadržuje tako pomemben zrak. Brez njega ne preživijo MO, prav tako pa se ne razvijajo dobro korenine rastlin. Manj je teh obročkov v zemlji, slabše strukture je zemlja, težje razmere za življenje MO in korenine rastlin so v naši prsti.
Ko hodimo po premokri zemlji (ali jo obdelujemo), se obročki spremenijo v lističe, potlačimo jih. Ko pa obdelujemo presuho zemljo, jih polomimo, zato spet nastanejo iz njih ploščice. Sama to vedno primerjam z odpadlim listjem. Če je mokro, se zlepi in prične gniti. Enako se zgodi, ko tlačimo premokro zemljo - iz obročkov nastanejo lističi. Ko pa stopamo po suhih listih, se ti zdrobijo; tako se zdrobijo tudi obroči, ko obdelujemo presuho zemljo. Presuha zemlja je, ko se za nami kadi in ko se kadi za obdelovalnimi stroji na njivah. Premokra pa je takrat, ko se oprijema obutve in orodja.
Zemljo ohranjamo rahlo in zračno vso sezono. Prostor med rastlinami naj bo vedno rahel in zračen. To lahko dosežemo na več načinov. Najpogosteje okopavamo, rahljamo. Takoj ko se na površini pojavi trda, zbita plast, jo zrahljamo. Pri tem tudi prezračimo zgornjo plast, "zbudimo" mikroorganizme, ki se pričnejo hitreje razmnoževati, s tem pa je tudi za rastline na razpolago več hranil. Znano je, da lahko na tak način s pomočjo mikroorganizmov rastlini sprostimo tudi do 0,6 kg N/100m2, to pa je ogromno.
Drugi način je zastiranja prostora med rastlinami. Vedno poskrbimo, da zemlja ni gola. Tako jo zaščitimo pred bičanjem dežja in vetra ter sončno pripeko. Običajno kombiniramo oba načina. Oba zahtevata, da imamo večina posevkov (tudi prezimne motovilec, solato, radič) posejane ali posajene v vrste. Rahljanje, okopavanje posevka je možno le, če je med rastlinami dovolj prostora, lažje pa, če so rastline v vrstah. To pa je za številne vrtičkarje še vedno težko. Vendar, če se zavedate, kako dobro je to za življenje v naši prsti, vam bo šlo lažje.
Zadnji, a najtežji način ohranjanja rahle, prezračene zemlje so mešani posevki. Tudi v tem primeru rastline kombiniramo tako, da zemlja ni nikoli gola, s tem pa izpostavljena vsem vremenskim neprilikam. Zemljo zastremo tudi, ko je gola poleti ali pozimi. Le živa zemlja je rodovitna. Pomemben del je tudi pravilna obdelava tal. Vedno pomislite na to, ko vas spomladi prezgodaj kličejo lopata, motika ali grablje.
Naj ne bo premokra
Spomladi je največja nevarnost, da se nam v želji po delu na vrtu mudi in pričnemo obdelovati, saditi, okopavati, rahljati premokro zemljo. Če želite imeti manj težav s sušo poleti in z zastajanjem vode v jeseni in pozimi, potem je treba spomladi biti potrpežljiv, počakati, da je zemlja za obdelavo primerna, še vedno vlažna, ne pa mokra. V mokrih tleh voda izrine zrak, s tem pa ponovno povzroči propad MO. Prav tako poskušamo takoj, ko se dovolj osuši, zemljo prerahljati, tako vanjo spet spustimo zrak. Vedno priporočam, da zemljo okoli prezimnih vrtnin od druge polovice februarja naprej prerahljate takoj, ko se dovolj osuši, ko se ne oprijemlje obutve in orodja.
Kako še moramo ravnati z zemljo, da jo ohranimo živo? Ne obdelujemo je, ko je hladno, saj takrat najbolj prizadenemo ravno MO. Zato prekopavamo v jeseni že v oktobru, ne šele konec novembra.
Tudi za spomladansko prekopavanje izberemo sončen, topel in miren dan. Takrat bodo MO najhitreje našli zavetje, najmanj jih bo propadlo. Prav tako prekopavanje ni nujno vsako leto ali celo večkrat na leto. Prekopavamo samo, ko je treba gnojiti s hlevskim gnojem, preostala leta pa zemljo samo obdelamo z motiko in je ne obračamo.
Pomembna je tudi globina obdelave. Pregloboka obdelava vedno pomeni, da MO obrnemo njihov svet na glavo, mrtvo, neživo zemljo postavimo na vrh, živo zemljo z MO pa v globino, kjer ni zraka, niso zanje ustrezne razmere. Zato prekopavamo, obračamo zemljo (če in kadar je to nujno) samo deloma in plitko, toliko, da zadelamo organsko maso, gnoj, kompost, ne uničujemo pa MO.
Še bolj pomembno je, da pri poletnih ponovnih setvah ne obdelujemo globoko. Za novo setev samo čisto plitvo obdelamo zgornjo, setveno plast. Kasneje z rahljalnikom poskrbimo, da zemlja ni zbita v globino. V neugodnih vremenskih razmerah, ko je presuho ali premokro, zemljo okoli rastlin zastiramo, da je sončni žarki, veter, mraz, močne poletne nevihte, ne uničujejo, s tem pa uničujejo predvsem MO v njej. Zastirke, predvsem naravne, so velika pomoč MO v zemlji, da preživijo težka, vroča in suha poletja ter mrzle in suhe zime.
Regrat poskrbi tudi za zdravje vrtnin na vrtu
Ta čas se na naših travnikih in zelenicah že odpirajo rumeni cvetovi zelo neopazne travniške rastline, regrata. Običajno jo uvrščamo kar med plevele, saj jo najdemo skoraj povsod v naravi. Vsekakor je ta rastlina lahko zelo zanimiva tudi v gojeni obliki, kajti je ena prvih spomladanskih zelenih rastlin. Ima številne znane in manj znane dobre, celo zdravilne lastnosti. Regrat ni zdravilen samo spomladi, ko njegove grenčine očistijo naše telo in preženejo pomladansko utrujenost. Zdravilna je tudi njegova korenina, ki jo nabiramo jeseni. Iz regratovih cvetov lahko po posebnem receptu pripravimo prav poseben sirup, ki mu nekateri rečejo regratov med - je zelo aromatičen in izredno okusen kot naravno sladilo v čajih.
A regratovi cvetovi niso samo to. Najprej, so skoraj prva paša za čebele, predvsem pa pomembni za številne divje opraševalce, zato zelenic zdaj ni pametno kositi, saj lahko pomenijo njihovo preživetje. Iz cvetov regrata lahko pripravimo pripravek za krepitev rastlin: podobno kot delujejo pripravki iz alg. Prav zdaj je še nekaj časa za nabiranje cvetov, čeprav utegne biti letos cvetenje zaradi visokih temperatur dokaj kratko.
Regrat lahko pridelujemo na vrtu
Običajno si regrat poiščemo kar na travnikih. Lahko pa ga vzgajamo s setvijo direktno na stalno mesto ali si vzgojimo sadike. Seme dobimo danes tudi v Sloveniji, kar me zelo veseli. Vendar bodite pozorni. Če ga boste iskali v tujini, ga ne iskati z očmi in gledati samo slike, listi regrata so lahko nevarno podobni listom katalonskega radiča, ta ima sicer veliko dobrih lastnosti, a so te vseeno drugačne od regratovih. Zato se vedno o vsebini vrečice s semenom prepričamo tako, da preberemo, katero seme vsebuje. Seme lahko naberemo tudi v naravi in vzgojimo rastline na vrtu.
Naslednje tedne bo čas za nabiranje semena regrata. Čisto enostavno je: vzemite košarico, vanjo dajajte regratove lučke. Ko pridete domov, jih zmencajte, da ločite seme, nato pa počasi pihajte na roko - to počnemo zunaj. Tako vam bo v rokah ostalo čisto seme.
Sejemo ga od aprila do junija, najboljše je sejati v juniju. Med vrstami naj bo 30 do 40 centimetrov, v vrsti jih redčimo na deset do dvajset centimetrov. Režemo ga vse leto, v jeseni lahko izkopljemo korenine in jih shranimo v vlažnem pesku. Silimo ga enako kot radič, le da ga lahko večkrat režemo, zato je pridelek višji. Ne potrebuje posebnega gnojenja, da vzgojimo močne in zdrave rastline, gnojimo samo z domačim kompostom. Regrat ima zelo globoke korenine, zato je namakanje redkokdaj potrebno. Le če se suša vleče zelo dolgo, ga namočimo globoko, do 30 centimetrov in več, enkrat na teden. Rastlinam med rastjo odstranjujemo cvetne glavice, tako bodo razvile čem več listja. Mlade liste nato uporabimo v solatah, starejše pa uporabimo kot zastirko okoli drugih vrtnin ali pa v prevrelki za krepitev rastlin.
Pripravek iz cvetov za krepčanje rastlin
Cvetovi regrata so zdravilni za vrtnine. Uporabljamo lahko sveže, a ker regrat cveti le krajši čas, si jih zdaj naberemo in jih posušimo.
Uporabimo lahko prevrelko ali čaj. Za deset litrov vode potrebujemo 1,5 do dva kilograma svežih rastlin s cvetovi, suhe zeli potrebujemo za enako količino vode 150 do 200 gramov. Namočimo jo v plastičnih (nikakor kovinskih) posodah in pustimo na toplem, da se tekočina preneha peniti. Vsak dan premešamo, da preprečimo gnitje. Ko se tekočina preneha peniti, jo precedimo in shranimo v povsem temnem in hladnem prostoru.
Za pomoč odraslim rastlinam uporabljamo nerazredčeno tekočino, za manjše rastline ali take, ki so zaradi stresa (mraza, vročine) že prizadete, pa jo razredčimo v razmerju do 1:5, preizkusimo, koliko je treba razredčevati. Pripravek krepi rastline, te so močnejše, gostejše in odpornejše, plodovi pa čvrstejši in ne pokajo.
Čaj lahko naredimo iz suhih ali svežih rastlin po istem receptu, le da suha ali sveža zelišča prelijemo z vrelo vodo in jih pustimo stati do 15 minut, nato odcedimo, ohladimo in uporabimo. V tem primeru shranjevanje ni mogoče in je treba čaj pripravljati sproti.
Visokega fižola še ne sejemo
Za setev nizkega in visokega fižola je še prezgodaj, razen v rastlinjakih. Lahko pa si vzgojite sadike nizkega fižola. Smiselno je predvsem hitenje z nizkimi stročjimi sortami, saj si ravno sladkih mladih strokov želimo najhitreje. V lončke premera štiri do šest centimetrov posejte po dve do tri semenke in v treh tednih boste imeli čvrsto sadiko, ki jo boste potem presadili na stalno mesto. Visokega fižola še ne sejemo, ker v dolgem dnevu naredi preveč listne mase, kasneje pa zato manj cveti.
Je pa zdaj skrajni čas za prezračevanje (ventrikuliranje) zelenice in gnojenje. Zelenico je, če bo kaj padavin, treba pognojiti. Vzemite specialna gnojila za travo in uporabite polovični odmerek. Travo je treba gnojiti, drugače nastanejo med rastlinami prosta mesta, na katera se zagotovo naselijo pleveli. Mah v zelenici pa ni posledica kisle zemlje, slabe prehranjenosti trave, ampak sad zbite zemlje, sence in vlage. Ko se enkrat naseli, potem se razrašča tudi na soncu. Mah boste najbolje krotili z rednim zračenjem zemlje. Ob takem zračenju (ventrikulaciji) dodajte poleg gnojil še kremenčev pesek ali zeolit. Ta dodatek bo zemljo vsaj nekaj časa vzdrževal rahlo in zračno.
Dišeči jasmin: Iz doma odstranjuje strupe in blaži stres
Rastline imajo velik vpliv na naše zdravje in počutje. V stanovanju ne bi smele manjkati, saj čistijo zrak in ustvarjajo kisik. Nekatere okrasne lončnice pa naj bi bile še bolj zdravilne: odpravljajo stres, izboljšajo razpoloženje in omilijo napade panike. Mednje spada jasmin.
Raziskave, ki so bile objavljene v strokovnem časopisu Journal of Biological Chemistry, kažejo, da naj bi ta cvetoča rastlina pripomogla k boljšemu počutju. Njen vonj je zdravilen, vsebuje eterična olja, ki blagodejno delujejo na naše možgane, preprečujejo nespečnost in anksioznost.
Ker cvetoči jasmin močno diši, ni primeren za spalnico. Imejte ga v dnevnih prostorih, kuhinji, na hodniku ali v dnevni sobi.
Uporabljate lahko tudi eterično olje jasmina, ki ima podobne lastnosti kot rastlina sama. Če boste kupili eterično olje, izberite takšnega, ki ne vsebuje sintetičnih dodatkov.
Številne raziskave potrjujejo, da eterično olje jasmina uravnava tudi raven hormonov v telesu, odpravlja nemir, izboljšuje kvaliteto spanca, blaži negativne učinke PMS-ja, spodbuja delovanje hormona sreče in krepi koncentracijo.
Kako aprilskemu muhastemu vremenu prilagoditi opravila na vrtu?
Topla pomlad bo marsikoga spodbudila, da se z vso vnemo loti dela na zelenjavnem vrtu. Davor Špehar in Primož Brezovec iz Zelenega sveta priporočata, da v začetku aprila posadite sadike zgodnjega zelja, cvetače, brokolija in ohrovta. "Vmesni prostor med sadikami zelja in drugih kapusnic naj zasede solata. Ob robove gredic s kapusnicami lahko v aprilu sejete tudi grah, bob in nizki fižol. Če vam je vreme nagajalo v marcu in niste sejali graha ter boba, je treba pohiteti in delo opraviti v začetku meseca. Sejete tudi rdečo peso blitvo in špinačo, ki jim, ker so sorodnice, namenite ločene gredice," svetujeta strokovnjaka Zelenega sveta. "Peteršilj in korenček se sejeta takrat, ko sadimo krompir. Če želite bolj enakomerno setev, zmešajte seme korenčka ali peteršilja z redkvico," priporoča Špehar.
Sončnice običajno sejemo od sredine aprila do sredine maja, sladko koruzo pa v drugi polovici aprila. V kot vrta lahko že posadite topinambur. Tudi nizki fižol naj dobi svoj prostor v vrtu konec aprila. Želite na vrtu imeti šparglje? Špehar priporoča, da pred sajenjem izkopljete okrog 30 do 40 centimetrov globok jarek, ga pognojite s kompostom ali uležanim hlevskim gnojem, ki ga zadelate v zemljo z globoko lopato. V jarek posadite sadike, ki naj si sledijo v razmiku pol metra, razdalja med vrstami pa naj bo dva metra. Korenine temeljito zagrnite.
Sejančki paradižnika, paprike in jajčevcev, ki rastejo v rastlinjaku ali na okenski polici, potrebujejo sončno in zračno rastišče. Aprila je čas, da jih prepikirate. Ob vsakem pikiranju in sajenju jih posadite nekoliko globlje kot prej, da tako spodbudite razvoj močnejših korenin. Enoletna zelišča, kot so komarček, boreč, kreša, rukvica, lahko zdaj sejete na prosto, posejte tudi dvoletna zelišča, kot so peteršilj, kumina, žličnik, tolščak.
Modno cvetje na balkonih
Toplo in sočno vreme je pri slovenskih vrtnarjih blagodejno vplivalo na rast balkonskega cvetja, ki ga bomo v drugi polovici meseca sadili v korita. Katere okrasne rastline bodo letos aktualne v balkonskih nasadih? Sonja Glavač iz podjetja Vrtko razmišlja takole: "Tisti, ki še ne veste, kako bi kombinirali rastline za balkonske zasaditve, lahko izberete med preizkušenimi vrtnarskimi kombinacijami, kjer boste že v enem lončku našli tri različne sadike, ki jih imenujemo confetti garden." Pri "trojčku v lončku" boste po besedah Glavačeve lahko izbirali med barvitimi kombinacijami milijon zvončkov, se morda odločili za verbene v kombinaciji z bidensom. Ljubiteljem milejših odtenkov bodo bliže verbene nežnejših barv v kombinaciji z lobelijami in potunijami. Za vse, ki so jim pri srcu rastline z barvitimi listi, bodo zanimive kombinacije okrasnih kopriv.
Sonja Glavač, agronomka iz podjetja Vrtko (FloraExpress), poudarja, da je za presajanje balkonskih rastlin v korita treba uporabiti kakovosten substrat. "Izberete lahko univerzalno zemljo za presajanje ali specialni substrat za pelargonije ali druge balkonske rastline. V zemljo dodajte še počasi topno gnojilo, ki bo prehranjevalo rastline v začetku rasti. Kasneje jih lahko dognojujete izmenično z vodotopnim gnojilom za zeleno rast rastlin in gnojilom za cvet. Če se pri rastlinah pojavi bledica, jim ob zalivanju dodajte železove kelate." Ko korita z rastlinami prestavite na prosto, jim sprva priskrbite svetlo zavetje, kjer ne bo direktne sončne pripeke. Pri postavljanju korit na balkone in okna nikar ne prehitevajte, saj nizke temperature zavrejo rast rastlin. "Najbolje je, da se ravnate po nasvetu naših babic in rastline prestavite na balkone po ledenih možeh. Tega se še posebej držimo pri toplotno zahtevnejših rastlinah." Rastline, ki zahtevajo več zalivanja, pa tudi če vas občasno kak dan ni doma, sadite v korita z vodno rezervo. "Zlasti na začetku, dokler se korenine dodobra ne razrastejo, in tudi kasneje bo vsakih nekaj dni treba zaliti zemljo po vsej površini korita in ne samo v rezervoar, da se zemlja pretirano ne presuši," še svetuje Glavačeva.
"Vedno aktualne so tudi petunije, ki navdušujejo z barvno raznolikostjo. Pri vrtnarjih boste lahko izbirali med enobarvnimi kompaktnimi potunijami. Nekoliko bujnejša je sweetunia miss marvelous, ki se ponaša z elegantnimi temnimi cvetovi z belo obrobo. Z raznolikostjo barvnega vzorca navdušujejo dvobarvne petunije peppy, ki spominjajo na barvite sladkorne palčke. Priljubljena stara znanka je petunija amore queen of hearts in zasanjana kot zvezdno nebo petunija surprise funky purple, ki jo odlikuje zelo bujna rast.
Za ljudi, ki so zelo malo doma ali imajo manj časa za zalivanje, pri Vrtku priporočajo, da v balkonska korita posadijo pelargonije. "Ker so vselej modne in izredno trpežne. Odlično bodo uspevale tudi na vročem soncu, cvetele pa bodo še pozno v jesen. Poleg enostavnih izberite tudi tiste s polnimi cvetovi. Tiste iz serije Big 5 so takšne, kot so jih poznale naše babice," pojasnjuje Glavačeva. So vam všeč pokončne in nekoliko drugačne pelargonije? Potem izberite srednje visoke pelargonije brocade z obarvanimi listi. "Brocade cherry night ima temne liste in rdeče cvetove, brocade fire pa zelene liste, na sredini rjave in svetlo rdeče cvetove. Za vroče balkone bodo prava izbira dipladenije. Rdeče, roza in bele. Dipladenija je sicer občutljiva za mraz, zato nikar ne hitite s selitvijo rastlin na prosto. Najbolje je počakati na ledene može sredi maja, ko pregovorno minejo nevarnosti nizkih temperatur," priporoča Glavačeva.
Sadno drevje in jagodičje
V aprilu je primeren čas za sajenje sadnega drevja, jagodičja in trsnih cepljenk, razlaga Primož Brezovec iz Zelenega sveta. "V korita na balkonih posadite posebne sorte mesečnih jagod, lončne maline in robide. Sadno drevje in jagodičje pognojite z dušičnimi gnojili za rast. Če ste narezali cepiče sadnega drevja v obdobju mirovanja, je zdaj čas za spomladansko cepljenje." Sproti preverjajte tudi, ali so se v sadnem vrtu pojavili kakšni škodljivci, in takoj ukrepajte, pozornost bo treba nameniti možnim pozebam in posamezna bolj občutljiva mlada drevesa fig, kakija in kivija zaščititi.
Čiščenje med trajnicami
V začetku aprila porežite vse odmrle dele trajnic in odstranite posušene veje drevnin. April je primeren tudi za delitev nekaterih trajnic, kot so hoste, preden poženejo, ali pa jegliči po cvetenju. Po potrebi na okrasnem vrtu v tla vkopljite kompost ali uležan hlevski gnoj. V drugi polovici meseca že lahko sadite poleti cvetoče čebulnice in gomoljnice.
Prav tako spomladi pognojite drevnine in grmovnice. Aprila nove poganjke kovačnikov in srobotov privežite na oporo. Počasi lahko že pričnete setev trpežnejših enoletnic na prosto. Forzicija je zdaj v polnem razcvetu, a po cvetenju jo lahko mirno porežete.
Tople dneve lahko izkoristite za presajanje vseh vrst lončnic in posodovk - slednje postopoma privajajte na življenje na prostem. Pri presajanju pazite, da bo rastlina posajena enako globoko ali zgolj kak centimeter globlje kot prej, z gnojenjem pa počakajte vsaj kakšen mesec.
