Moč propolisa so slavili že stari Grki

Bonbon, 18.2.2019
Shutterstock

Narava se zna odlično prilagoditi vremenskim razmeram. Pozimi, ko je sončne energije manj, počiva. Ker mora pomlad pričakati zdrava, se zna v zimskih mesecih tudi zaščititi. Svoje skrivnosti pa radodarno deli z ljudmi.

Nekatera drevesa se proti mikrobom, ki bi jim lahko povzročili bolezen, zavarujejo z izločanjem smol. Njihovo korist so prepoznale tudi čebele, ki jim je varovalni učinek smol uspelo še nadgraditi. Nabrano smolo namreč prežvečijo, zmešajo s slino in drugimi lastnimi sokovi ter iz mešanice z dodanim voskom tvorijo propolis, ki mu Slovenci pravimo tudi zadelavina. Čebele s propolisom prevlečejo vso notranjost panja in si tako zagotovijo zaščito pred vdorom virusov, bakterij in glivic, ki bi sicer lahko ogrozili obstoj njene družine. Propolis jo v mrzlih zimskih mesecih varuje pred mrazom in vetrom, z njim pa čebele premažejo tudi notranjost celic v satju, preden matica vanje zleže jajčeca.

Kaj pa ljudje? Topla stanovanja in prostori za druženje nam v hladnejšem obdobju dajejo zaščito, ki pa jo nemalokrat izkoristijo tudi virusi in bakterije, ki največkrat zaidejo v usta in nos, zato je dobro, da si v tem času priskrbimo izdelke, ki preventivno ščitijo prav dihalne poti.

Že prve civilizacije

Beseda propolis izvira iz grščine in pomeni obrambo mesta. Pomen so ji nadeli čebelarji, ki so opazovali čebele, kako so pred vhodom v panj gradile pregrado. Čebele s to smolnato zmesjo premažejo stene panja in ga tako zaščitijo pred vlago, mrazom in vsiljivci. Zato naj bi beseda propolis v latinščini pomenila zamazati, zgladiti. Danes "propolis" najdemo v vseh jezikih, zgodovinska odkritja pa kažejo, da so ga v svoj prid uporabljali tako stari Egipčani, Babilonci, Arabci kot tudi stari Grki, Rimljani, Kitajci in drugi stari narodi naše civilizacije.

Grki so ga zaradi odlične sestave uporabljali za zdravljenje okužb z bakterijami in paraziti, Asirci so z njim razkuževali rane, stari Egipčani pa za balzamiranje mumij. Uporabljal ga je Hipokrat, pili so ga Inki, z njim naj bi bili celo mazali slavne Stradivarijeve violine, ki so imele tako boljši zvok, istočasno pa še učinkovito zaščito pred lesnimi črvi. V drugi svetovni vojni so mnogo vojnih ran oskrbeli prav s propolisom, njegova uporaba pa se je ohranila vse do danes.

V apiterapiji, kjer so čebelji pridelki pomembni za preprečevanje, zdravljenje in okrevanje po bolezni, se propolis uporablja kot zaščita pred zunanjimi okužbami, za zdravljenje in obnavljanje poškodovanega tkiva in ran, pripisujejo mu antibiotičen učinek, pomagal naj bi pri vnetem grlu in ob izbruhu herpesa. Pri nanosu v ustno votlino lahko pospeši zdravljenje po operaciji ter pomaga preprečevati nastanek parodontoze in kariesa. Raziskava, opravljena pred kratkim v Indiji, pa je pokazala celo, da lahko propolis pomaga telesu izločiti škodljivi aluminij, ki ga s kuhanjem v aluminijastih posodah, uživanjem konzervirane hrane, s cepljenjem in ne nazadnje z vdihavanjem vnašamo v telo v čezmernih količinah.

Odlično ravnovesje aminokislin, vitaminov in bioflavonoidov

Moč propolisa izvira iz njegove kompleksne sestave, v kateri je kar 149 organskih in 22 anorganskih snovi, v večini pa ga sestavljajo rastlinske smole, vosek, eterična olja in cvetni prah. Propolis vsebuje tudi več vitaminov (B1, B2, B3, biotin) in aminokisline, ki so pomembne za delovanje imunskega sistema. Najpomembnejša sestavina propolisa so bioflavonoidi, ki jih sicer najdemo tudi v sadju in zelenjavi. Gre za naravna barvila, ki rastline ščitijo pred mikroorganizmi, v propolisu pa jih je skoraj 500-krat več kot na primer v pomarančah. Kakovost tako določi prav vsebnost bioflavonoidov, na voljo pa so izdelki na alkoholni, brezalkoholni in vodni osnovi, v obliki pršila, kapljic, pastil in bonbonov. Propolis na vodni osnovi pomeni celo razvojni dosežek, saj je še do nedavnega veljalo, da ga je mogoče raztopiti le v alkoholu.

Anketa

Kolikokrat tedensko uživate meso?

Sudoku