Laški fižol - nekoč v okras, danes na krožniku

Mateja Reš, 28.2.2019
Mateja Reš

Lep, velik, pisan, vpadljiv, uporaben, zdrav, močan, okusen, nasiten. Sami superlativi, ki si jih rastlina, ki v vrtu zavzame kar precej prostora, lepo cveti in bogato plodi, zasluži.

Če na vrtu fižol cveti rdeče in belo, to ni običajni fižol, pač pa vrsta fižola z latinskim imenom Phaseolus coccineus. Po družbenem omrežju smo povprašali, kako ga imenujejo po različnih koncih Slovenije. Odzivi so zelo raznoliki: turški, žohar, keber, kebrač, kostanjek, ščurkovec, šurk, šurek, ogrin, gril, bobovc, bob, košpavc, češpljevec. V Hrvaškem Zagorju mu rečejo tudi bambi in kostanjevec. Vsa ta imena nakazujejo v primerjavi z drugimi fižoli izjemno velikost zrn in okus, ki nezmotljivo spominja na kostanj.

image
Mateja Reš Pobrani stroki so pripravljeni za luščenje.

Laški fižol je v Evropo iz svoje domovine Srednje Amerike in južnega predela Čila v Evropo prišel v letu 1633. V domovini uspeva kot trajnica, ki v tleh razvije odebeljene škrobnate gomolje, uporabne v prehrani ljudi. Pri nas seveda uspeva kot enoletnica. Do pred nekaj leti smo poznali le plezavo obliko, zdaj pa lahko posežemo tudi po nizki sorti tega zanimivega fižola. Dolgo so ga gojili le kot okrasno rastlino zaradi lepega cvetja. Še danes ga zasajamo ob vrtnih utah za senčenje.

Rastlina, enako kot drugi fižoli, z izjemo plodov, ni užitna. Ob dotiku listov z golo kožo pride do draženja, srbenja. Nekuhana semena so strupena, vsebujejo snov fazin, ki izzove prebavne motnje in bruhanje. Za zastrupitev zadošča že tri do deset semen. Fazin se med kuhanjem razgradi.

image
Mateja Reš Laški fižol z značilnimi rdečimi cvetovi

Z navadnim fižolom se ne križa in za opraševanje potrebuje žuželke; čmrlje, čebele, velerilce, križa pa se med seboj. Tudi če posadimo le eno barvo laškega fižola, je velika verjetnost, da se bodo razvila semena drugih barv: rjava s črnimi pegami, vijolična s črnimi pegami ali popolnoma bela. Bele sorte cvetijo bele barve. Ima bujnejšo rast, zraste do tri metre, zavzema veliko prostora in razvije veliko pisano zrnje. Je odporen proti ekstremnim vremenskim razmeram. Strok za dozorelost potrebuje 100 dni, zato je posebej na Gorenjskem primerno, da jih sadimo konec aprila v lončke po tri semena in jih hranimo v rastlinjaku ali zavetnem prostoru. Presadimo ga v humusno zemljo in pokrijemo z zastirko. Ob eni fižolovki posadimo šest do devet rastlin, med fižolovkami naj bo 60 cm, med vrstami pa 80 cm. Pri tem upoštevamo kolobar in ga na isto mesto posadimo na štiri leta. Med fižol proti ušem posadimo šetraj, odlične sosede fižolu pa so kapusnice, ki porabljajo dušik, ki ga fižol kopiči. Fižolu koristi, da tla okrog njega, sploh v zgodnji fazi rasti narahlo posujemo s pepelom. Tako se krepijo sile svetlobe in pospešijo rast ter onemogočijo razvoj uši.

image
Mateja Reš Priprava sadik fižola - rastlinice ravno klijejo.

Najbolje uspeva pri temperaturah od 14 do 19 stopinj Celzija. Če sta temperatura in vlaga višji, se stroki ne razvijajo tako, če rastlin ne posadimo v senco. Na območjih, kjer je mrzlo in piha veter, jih sadimo na sončne lege. Značilno robustni, rahlo kosmati stroki, ki jih gojim na svojem vrtu, so kratki, vsebujejo od tri do pet zrn, na spletu pa sem zasledila sorte z zelo dolgimi stroki. Verjetno gre za izboljšano sorto, naše seme pa gre že iz roda v rod.

image
Mateja Reš Semena dozorelega laškega fižola v stroku

Od septembra dalje suhe stroke trgamo sproti. Mlade stroke lahko obiramo tudi za stročje, a ob obilici drugih sort to ni smiselno. Jeseni, ko pospravimo gredo, pa to lahko izkoristimo. Fižol porežemo pri tleh, da gomolji z dušičnimi bakterijami ostanejo v tleh. Če je bila rast zdrava, lahko rastline čez zimo ostanejo na gredi za zastirko.

Sorte:

image
Mateja Reš Seme je raznoliko obarvano.

'Painted Lady Beans' - rjava s črnimi lisami

'Aeron Purple Star' - strok je temno vijoličen, seme vijolično

'Scarlet Runner Pickwick Dwarf' - nizka sorta, seme je vijolično

'White Dutch Runner' - seme je belo

image
Mateja Reš
Fižolova torta z rožiči in pomarančno marmelado (brez moke)
Potrebujemo
:
-        6 beljakov,
-        160 g sladkorja,
-        6 rumenjakov,
-        180 g mešanih semen - oluščene        konoplje, sončnic, mandljev (ali le eno        vrsto semen, lahko orehov),
-        50 g rožičevega prahu (carob),
-        2 žlički pecilnega praška z vinskim        kamnom,
-        500 g kuhanega fižola,
-        1 kozarček pomarančne ali marelične        marmelade,
-        1 dl sladke smetane za stepanje,
-        100 g čokolade s 70 % kakava.
Beljake stepemo v sneg, dodamo sladkor in stepamo še 2 minuti. Dodamo rumenjake in stepamo še 4 minute, da nastane gladka puhasta zmes. Semena zmeljemo, fižol v sekljalniku spasiramo in zmešamo s semeni ter malo jajčne zmesi. Narahlo vmešamo v preostalo jajčno zmes.
Model za torte obložimo s papirjem za peko, obod pa namastimo z maslom. Zmes enakomerno razporedimo po modelu. Postavimo v pečico, ogreto na 180 °C in pečemo 30 do 35 minut. Bolje je, da je pečeno bolj kot premalo, saj je biskvit mehek.
Pečen biskvit v modelu pustimo par minut in zvrnemo na rešetko. Previdno odstranimo papir za peko in pustimo, da se ohladi.
Ohlajeno prerežemo čez pol in odstranimo zgornjo ploščo. To najlaže storimo tako, da med plošči vložimo pladenj ali krožnik in ploščo naložimo nanj.
Spodnjo polovico preložimo na desertni krožnik, premažemo z marmelado, prekrijemo z zgornjo ploščo in torto po vsej zunanji površini premažemo z marmelado.
Za preliv čokolado nalomimo na koščke. Smetano zavremo, odstavimo in vmešamo koščke čokolade.
Prelijemo po torti in z lopatico enakomerno razmažemo. Torto lahko postrežemo takoj, še okusnejša pa je, ko malo odstoji in se okusi povežejo.
Nadevali bi jo lahko tudi z vaniljevo ali čokoladno kremo. Poleg postrežemo rahlo sladkano stepeno smetano.
image
Mateja Reš
Solata z laškim fižolom
Potrebujemo
:
- 2 manjši čebuli (belokranjki),
- 1 žlico zdrobljenih bučnih semen,
- 2 žlici oljčnega olja,
- 2 kosa starega kruha,
- 1 skodelico laškega fižola,
- 1 skodelico tanko narezanega radiča štrucarja,
- 1 vrečko mini mocarel,
- 3 žlice bučnega olja,
- 3 žlice kisa,
- 1/4 žličke medu,
- sol,
- poper.

Čebulo narežemo na 2 mm debele rezine, jih prelijemo z oljem in povaljamo v zdrobljenih bučnih semenih. Kruh narežemo na kocke in prelijemo z oljem. Oboje razporedimo po pekaču. Postavimo jih v pečico, ogreto na 180 °C in pečemo 15 minut, da zadišijo.
Radič razporedimo po široki skledi, dodamo fižol in mocarelo ter pokrijemo s čebulo.
Olje, med, kis in sol zmešamo ter prelijemo po solati. Dekorativno posujemo s sveže mletim poprom in postrežemo.
Solato lahko obogatimo z jajci, inčuni, popečeno slanino.

Članek je bil objavljen v novi številki revije ROŽE IN VRT.

Anketa

Koliko skodelic kave si privoščite na dan?

Sudoku