Ta čas se na naših travnikih in zelenicah že odpirajo rumeni cvetovi zelo neopazne travniške rastline, regrata. Običajno jo uvrščamo kar med plevele, saj jo najdemo skoraj povsod v naravi. Vsekakor je ta rastlina lahko zelo zanimiva tudi v gojeni obliki, kajti je ena prvih spomladanskih zelenih rastlin. Ima številne znane in manj znane dobre, celo zdravilne lastnosti. Regrat ni zdravilen samo spomladi, ko njegove grenčine očistijo naše telo in preženejo pomladansko utrujenost. Zdravilna je tudi njegova korenina, ki jo nabiramo jeseni. Iz regratovih cvetov lahko po posebnem receptu pripravimo prav poseben sirup, ki mu nekateri rečejo regratov med - je zelo aromatičen in izredno okusen kot naravno sladilo v čajih.

A regratovi cvetovi niso samo to. Najprej, so skoraj prva paša za čebele, predvsem pa pomembni za številne divje opraševalce, zato zelenic zdaj ni pametno kositi, saj lahko pomenijo njihovo preživetje. Iz cvetov regrata lahko pripravimo pripravek za krepitev rastlin: podobno kot delujejo pripravki iz alg. Prav zdaj je še nekaj časa za nabiranje cvetov, čeprav utegne biti letos cvetenje zaradi visokih temperatur dokaj kratko.

Regrat lahko pridelujemo na vrtu

Običajno si regrat poiščemo kar na travnikih. Lahko pa ga vzgajamo s setvijo direktno na stalno mesto ali si vzgojimo sadike. Seme dobimo danes tudi v Sloveniji, kar me zelo veseli. Vendar bodite pozorni. Če ga boste iskali v tujini, ga ne iskati z očmi in gledati samo slike, listi regrata so lahko nevarno podobni listom katalonskega radiča, ta ima sicer veliko dobrih lastnosti, a so te vseeno drugačne od regratovih. Zato se vedno o vsebini vrečice s semenom prepričamo tako, da preberemo, katero seme vsebuje. Seme lahko naberemo tudi v naravi in vzgojimo rastline na vrtu.

Profimedia V solati

Naslednje tedne bo čas za nabiranje semena regrata. Čisto enostavno je: vzemite košarico, vanjo dajajte regratove lučke. Ko pridete domov, jih zmencajte, da ločite seme, nato pa počasi pihajte na roko - to počnemo zunaj. Tako vam bo v rokah ostalo čisto seme.

Sejemo ga od aprila do junija, najboljše je sejati v juniju. Med vrstami naj bo 30 do 40 centimetrov, v vrsti jih redčimo na deset do dvajset centimetrov. Režemo ga vse leto, v jeseni lahko izkopljemo korenine in jih shranimo v vlažnem pesku. Silimo ga enako kot radič, le da ga lahko večkrat režemo, zato je pridelek višji. Ne potrebuje posebnega gnojenja, da vzgojimo močne in zdrave rastline, gnojimo samo z domačim kompostom. Regrat ima zelo globoke korenine, zato je namakanje redkokdaj potrebno. Le če se suša vleče zelo dolgo, ga namočimo globoko, do 30 centimetrov in več, enkrat na teden. Rastlinam med rastjo odstranjujemo cvetne glavice, tako bodo razvile čem več listja. Mlade liste nato uporabimo v solatah, starejše pa uporabimo kot zastirko okoli drugih vrtnin ali pa v prevrelki za krepitev rastlin.

Pripravek iz cvetov za krepčanje rastlin

Cvetovi regrata so zdravilni za vrtnine. Uporabljamo lahko sveže, a ker regrat cveti le krajši čas, si jih zdaj naberemo in jih posušimo.

Uporabimo lahko prevrelko ali čaj. Za deset litrov vode potrebujemo 1,5 do dva kilograma svežih rastlin s cvetovi, suhe zeli potrebujemo za enako količino vode 150 do 200 gramov. Namočimo jo v plastičnih (nikakor kovinskih) posodah in pustimo na toplem, da se tekočina preneha peniti. Vsak dan premešamo, da preprečimo gnitje. Ko se tekočina preneha peniti, jo precedimo in shranimo v povsem temnem in hladnem prostoru.

Shutterstock Kot smuti

Za pomoč odraslim rastlinam uporabljamo nerazredčeno tekočino, za manjše rastline ali take, ki so zaradi stresa (mraza, vročine) že prizadete, pa jo razredčimo v razmerju do 1:5, preizkusimo, koliko je treba razredčevati. Pripravek krepi rastline, te so močnejše, gostejše in odpornejše, plodovi pa čvrstejši in ne pokajo.

Čaj lahko naredimo iz suhih ali svežih rastlin po istem receptu, le da suha ali sveža zelišča prelijemo z vrelo vodo in jih pustimo stati do 15 minut, nato odcedimo, ohladimo in uporabimo. V tem primeru shranjevanje ni mogoče in je treba čaj pripravljati sproti.

Visokega fižola še ne sejemo

Za setev nizkega in visokega fižola je še prezgodaj, razen v rastlinjakih. Lahko pa si vzgojite sadike nizkega fižola. Smiselno je predvsem hitenje z nizkimi stročjimi sortami, saj si ravno sladkih mladih strokov želimo najhitreje. V lončke premera štiri do šest centimetrov posejte po dve do tri semenke in v treh tednih boste imeli čvrsto sadiko, ki jo boste potem presadili na stalno mesto. Visokega fižola še ne sejemo, ker v dolgem dnevu naredi preveč listne mase, kasneje pa zato manj cveti.

Je pa zdaj skrajni čas za prezračevanje (ventrikuliranje) zelenice in gnojenje. Zelenico je, če bo kaj padavin, treba pognojiti. Vzemite specialna gnojila za travo in uporabite polovični odmerek. Travo je treba gnojiti, drugače nastanejo med rastlinami prosta mesta, na katera se zagotovo naselijo pleveli. Mah v zelenici pa ni posledica kisle zemlje, slabe prehranjenosti trave, ampak sad zbite zemlje, sence in vlage. Ko se enkrat naseli, potem se razrašča tudi na soncu. Mah boste najbolje krotili z rednim zračenjem zemlje. Ob takem zračenju (ventrikulaciji) dodajte poleg gnojil še kremenčev pesek ali zeolit. Ta dodatek bo zemljo vsaj nekaj časa vzdrževal rahlo in zračno.

Regrat že na veliko nabiramo in ga jemo v svojih najljubših solatah, čemaž tudi že bujno raste in je pogost na spomladanskem jedilniku. Prava zelena pomlad torej. A ni nujno, da je zgolj zelena. Krožnik, poln zdravega pomladnega zelenja, lahko z različnimi užitnimi cvetovi naredimo pisanega, da jed ne bo mamila le brbončic, pač pa tudi oči. Saj jemo tudi z očmi, kajne?

Samo tisto, kar res dobro poznamo

Male marjetice, ki jih je na travnikih in tudi na zelenicah ob hišah že veliko, so s svojim nekoliko oreškastim okusom primerne za dodatek k predjedem, sladicam in juham. Spominčice so prav tako užitne, a so bolj blagega okusa, zato jih lahko uporabimo za krašenje različnih jedi, brez bojazni, da bodo preglasile druge okuse. Vijolice s svojim izrazitim, prijetnim vonjem so najbolj primerne za sladice, cvetove lahko tudi obdamo s sladkorjem in bodo tako še posebej lepe. In okusne seveda. Kapucinka s svojo nekoliko poprasto noto bo odlična spremljevalka mesnim jedem, sploh kot okras na kakšni omaki ali kremi. Pri uporabi cvetov v kulinariki moramo paziti le, da jih utrgamo, tik preden jih bomo uporabili, saj so zelo občutljivi in hitro uvenejo, oveneli cvetovi pa krožniku gotov ne bi bili v kras. In cvetov ne nabirajmo ob cestah in na travnikih, v bližini katerih kmetje škropijo njive, ampak le na krajih, za katere gotovo vemo, da niso onesnaženi. In ne velja pozabiti najpomembnejšega - ko se odločamo za uporabo cvetov pri pripravi hrane, uporabimo samo rastline, ki jih res dobro poznamo. Če nismo prepričani, da je nek cvet ali drugi del rastline užiten, ga raje ne uporabimo, kot da bi se igrali z usodo. Ponekod se dobijo že pripravljene mešanice semen užitnih cvetov, tako da jih lahko gojimo sami in smo resnično brez skrbi.

Profimedia Slastna zelena rižota

Poznavalci povedo, da lahko brez skrbi uživamo cvetove vijolic, detelje, trobentice, sivke, regrata, zajčje deteljice, tulipana in navadne zvezdice. Če omenimo še nekaj cvetlic, ki cvetijo v drugih letnih časih ali vse leto, ne pozabimo na vrtnice in mačehe, ognjič in boreč - pa tudi cvetovi drobnjaka so uporabni, ne le zeleni del rastline.

A ker so cvetlice bolj za dodatek jedem in za okras na krožniku, je treba poskrbeti, da nas spomladanski obrok tudi nasiti. Aprilske zvezde so seveda regrat, čemaž in divji šparglji, ki jih letos ponekod nabirajo že od druge polovice marca. Primorci, Istrijani in Kraševci, najbolj vneti nabiralci te kulinarične dragocenosti, seveda prisegajo na divje zelene poganjke, gojene lahko povsod kupimo vse leto. A bo nekaj na tem, da ko enkrat pokusimo divje šparglje, se potrudimo, da ga okusimo vsako pomlad.

Regrat v juhi in kot priloga

Idej za pomladno zelenje na krožniku je seveda nešteto. Od najbolj preprostih - regrat z jajci ali krompirjem in ocvirki - do lahkotne, nenavadne jedi s šparglji. Čemaž s svojim vonjem in okusom po česnu je prav tako lahko pravi izziv. Za kremne juhe, bodisi da je v glavni vlogi bodisi kot dodatek drugim sestavinam, uporaben je za različne namaze, sesekljan osveži krompir, testenine, razne žitarice in stročnice ter različne solate. Za juho lahko uporabimo tudi regrat, drobno narezanega in nekoliko prepraženega in dušenega pa kot prilogo ali dodatke k omaki. Tudi pesto iz regrata bo dobrodošla popestritev doma pripravljenih naravnih dobrot, saj je priprava sila preprosta. Potrebujemo 10 dag regratovih listov, 5 dag naribanega parmezana, 10 do 12 žlic olivnega olja, 2 dag ovčjega sira Pecorino, žlico ali dve pinjol, malo soli in popra ter strok česna. V možnarju najprej stremo sol, česen in regrat - in ko nastane pasta, jo damo v drugo posodo, v možnarju pa stremo še pinjole. Dodamo jih regratu, v posodo damo še parmezan in Pecorino ter olivno olje in mešamo, da dobimo gosto kremasto omako. V zaprtem kozarcu se ohrani teden ali dva. Uporabimo ga kot dodatek testeninam, rižotam, krompirju, ga premešamo s skuto, z njim nadevamo tanke rezine bučk ali jajčevcev (oboje prej nekoliko popečemo, da se zmehčajo) ali si ga preprosto namažemo na kos črnega kruha. To je seveda le en predlog, kako porabiti regrat. Ali čemaž. A ti dve darili zelene pomladi sta pri nas tako udomačeni, da mnogi, kljub razmišljanju, da bi ju pripravili kako drugače od ustaljenih navad, kar naprej ostajajo pri starem. Nič narobe, glavno, da nam jedi teknejo.

Profimedia Veliko zelenja in nekaj cvetlic, vse skupaj pa okusen spomladanski obrok

Srečati abrahama v zasebnem življenju danes ne pomeni posebne prelomnice, drugače pa je na poklicnem področju, kjer za delodajalce ljudje po tej starosti praviloma veljajo za 'stare' - pa čeprav imajo do upokojitve še 15 let. To je še posebej velik problem za tiste, ki na novo iščejo zaposlitev: petdeset let je nekakšna nevidna meja, ki pogosto pretehta pri odločitvi, katerega od kandidatov za zaposlitev bo delodajalec izbral - in praviloma se odloči za mlajšega. Po 55. letu starosti postaja ta nevidna meja iz leta v leto še bolj občutna.

Foto:nataša Juhnov Urarstvo Huzjak, Murska Sobota (foto:

Med zaposlenimi petina starejših

Na zavodu za zaposlovanje zadnja leta načrtno spodbujajo zaposlovanje starejših z ukrepi aktivne politike zaposlovanja (APZ). "Slovenija je bila v preteklosti na repu EU glede zaposlenosti starejših od 55 let, vendar se počasi situacija izboljšuje, tudi s pomočjo ukrepov APZ. Delodajalci vse bolj prepoznavajo kompetence in znanja, ki jih imajo starejši, in dobri delodajalci te ljudi motivirajo, da ostanejo na delovnem mestu kot mentorji mlajšim - tudi ko izpolnijo pogoje za upokojitev. Gre za majhne premike, vendar jih opažamo, pa tudi podatki kažejo tako," pravi Mirjana Zgaga, svetovalka generalnega direktorja Zavoda RS za zaposlovanje.

Na mariborski območni službi zavoda je bilo konec marca med brezposelnimi 37 odstotkov starejših od 50 let, kar je nekoliko manj, kot je bilo povprečje v državi (40 odstotkov). "Zagotovo k temu prispevajo številni projekti, ki smo jih peljali v preteklosti za starejše - denimo Prizma 50+ ter nenehno povezovanje z delodajalci in partnerji iz lokalnega okolja, kjer poudarjamo, da je kapital v starejših delavcih, ki imajo specifična znanja, ki jih bomo izgubili, če jih ne bodo pravočasno prenesli na mlado generacijo," je prepričana Mirjana Zgaga.

Profimedia

Najtežje najdejo zaposlitev dolgotrajno brezposelni, torej tisti, ki so na zavodu za zaposlovanje prijavljeni več kot leto dni. Koliko teh, starih več kot 50 let, se je zaposlilo?

"Med zaposlenimi je bilo 559 dolgotrajno brezposelnih in starejših od 50 let, kar pomeni 6,2 odstotka vseh zaposlitev. Od tega je bilo 263 žensk oziroma 47 odstotkov. V prvem četrtletju 2019 pa 147 dolgotrajno brezposelnih in starejših od 50 let, kar pomeni 5,2 odstotka vseh zaposlitev," odgovarja Mirjana Zgaga. 

Z ukrepi APZ do zaposlitve

Četudi so ta čas velike potrebe po delavcih, je po drugi strani na trgu delovne sile veliko strukturno neskladje - med brezposelnimi na zavodu za zaposlovanje pogosto ni primernih kandidatov za razpisana prosta delovna mesta.

"Delodajalci iščejo predvsem osebe, ki razpolagajo z znanjem in kompetencami za konkretno delo ter so motivirane za zaposlitev. Če pa takšnih kandidatov ni na razpolago, se odločajo za kandidate, ki so motivirani za zaposlitev in so pripravljeni na dodatno usposabljanje, izobraževanje ter učenje na konkretnem delovnem mestu. V kolikor starejša oseba razpolaga z ustreznimi znanji, starost ni ovira za njeno zaposlitev, posebej še v primerih, ko delodajalci lahko pridobijo tudi subvencijo," pravi Mirjana Zgaga.

Igor Napast

Starejši se aktivno vključujejo v številne ukrepe APZ in pridobivajo dodatna znanja, s katerimi potem lažje najdejo zaposlitev v subvencioniranih oblikah zaposlitve, opažajo na zavodu za zaposlovanje. V subvencionirano zaposlitev Zaposli.me je bilo denimo lani vključenih 237 brezposelnih, v subvencionirano zaposlitev Aktivno do upokojitve pa 34 starejših. Eden od ključnih ukrepov aktivne politike zaposlovanja so tudi javna dela, kjer imajo prednost pri vključevanju brezposelni, ki so več kot dve leti neprekinjeno prijavljeni na zavodu in v tem času niso bili vključeni v noben program APZ ter prejemniki denarne socialne pomoči. Lani je bilo tako med vključenimi v javna dela mariborske območne službe zavoda za zaposlovanje 843 dolgotrajno brezposelnih, od tega 371 starejših od 50 let, kar pomeni 44 odstotkov vseh, podobno tudi v prvem četrtletju letos.

"V letu 2018 je bilo tako v ukrepe aktivne politike zaposlovanja skupno vključenih 3809 brezposelnih oseb, od tega 1105 starejših od 50 let (torej 29 odstotkov). Znotraj tega števila je bilo 166 oseb starejših od 60 let. Med vsemi vključenimi v ukrepe APZ je bilo 57 odstotkov žensk. Opažamo, da se ženske hitreje odločajo za vključevanje v različne aktivnosti - in so običajno pri tem tudi uspešnejše," še pravi Mirjana Zgaga.

V pomladnih mesecih že lahko nabiramo prve zdravilne rastline, ki nam bodo pomagale premagati spomladansko utrujenost ter očistiti telo. "Ena izmed prvih je gotovo trobentica, ki je polna vitamina C. Iz njenih cvetov si lahko pripravimo odlično spomladansko solato. Potem so tu še pljučnik, navadna marjetica, spomladansko resje, kopriva, regrat, breza, divja mačeha, čemaž, dišeča vijolica ter lapuh," pravi poznavalka zelišč in aromaterapevtka Lara Lapajne Golob iz Hiše zelišč.

Ne zanašajte se na vonj

"Čemaž se lahko zamenja s šmarnico ali s podleskom, ki sta strupena, imajo pa vse tri rastline zelo podoben nadzemni del (liste). Ker v nižjeležečih predelih lahko rastejo skupaj, jih med nabiranjem težko prepoznamo. Ni se pametno zanašati na vonj, ki  je pri čemažu značilen po česnu in močan," svetuje Golobova. Kot pojasnjuje, se naše roke navzamejo vonja čemaža, zato ne zaznamo, da so lahko vmes listi šmarnice ali podleska. "Če nabiramo lapuh, pljučnik ter dišečo vijolico moramo biti previdni pri uživanju, saj jih ni priporočlijvo uživati dlje časa in v večjih količinah," še poudarja.

Profimedia Regrat

Profimedia Divja mačeha

Profimedia Breza

Kako uporabiti zelišča

Zelišča lahko uporabimo v čajnih mešanicah ali iz njih pripravimo alkoholni izvleček, t.i. tinkturo. Zelo zaželjena so tudi v kulinariki, še posebej čemaž. Kot pravi Golobova, tega v kuhinji lahko uporabimo na različne kreativne načine v juhah, s testeninami ali ga dodamo h kruhu in iz njega pripravimo namaz oziroma pesto: "Veliko spomladanskih zdravilnih rastlin pomaga pri čiščenju telesa, kar je na začetku pomladi še kako pomembno, saj nam pomagajo razstrupiti telo, okrepiti imunski sistem in s tem premagati spomladansko utrujenost".

Ne pretiravajte z uporabo zelišč, da ne zasičite telo

Trobentice, regrat, navadno marjetico, spomladansko resje, koprivo, brezo in divjo mačeho lahko uživamo dlje časa, nam svetuje Golobova. Pri pljučniku, lapuhu ter dišeči vijolici pa moramo biti previdnejši zaradi določenih učinkovin, ki jih vsebujejo. "Še bolje bo, da jih nadomestimo z drugimi, varnejšimi rastlinami, ki so po svojem delovanju podobne. S tem se bomo izognili morebitnim zapletom. Velja pa, da ne glede na to, katero zdravilno rastlino uživamo, moramo vsake toliko narediti premor, da se telo ne zasiči," še svetuje poznavalka.

Profimedia Tinktura iz koprive

Vsi družinski člani, od otrok do babic in dedkov, lahko uživajo v dopustniškem veselju, če izberete počitnice v katerih od Krkinih term. Blagodejni termalni vrelci, savne, okusna in zdrava kulinarika ter bogate možnosti za rekreacijo in družabne dogodivščine zagotavljajo nepozaben dopust.

Arhiv naročnika Zabavno za šolarje in sproščajoče za odrasle – počitnice v Termah Dolenjske Toplice.

Ni pomembno, kakšno je vreme – v Krkinih termah so počitnice vedno kul.

Veste, za kom zvedavo pogledujejo najmlajši v Termah Dolenjske Toplice?

Ja, za Medom Tedom. Prijazen in dobrodušen kosmatinec rad pleše, riše, skriva zaklad, vodi športna tekmovanja in poskrbi za veselje otrok, pa tudi odraslih, ki si lahko vzamejo nekaj časa samo zase. Hotela Balnea in Kristal s povezanim velnes centrom nudijo odlične možnosti za sprostitev v termalni vodi, na masažah, v svetu savn, ali zvečer v kavarni, ob klavirju in domačem sladoledu.

Arhiv naročnika Počitniško vzdušje ob vsakem vremenu - Terme Šmarješke Toplice.

Masaža godi tudi otrokom in mladostnikom

Terme Šmarješke Toplice slovijo kot blagodejno zavetje za tiste, ki se želijo odmakniti od stresnega vsakdana, se razstrupiti ali shujšati. Čudovita narava in vrhunske storitve, od kulinaričnih do velneških, ki so v sozvočju z naravo, pomagajo gostom spet ujeti svoj naravni ritem in harmonijo.

Ste kdaj pomislili, da tudi otrokom in mladostnikom dobro dene masaža, sproščajoča masažna kopel ali hoja z nordijskimi palicami? Morda bo to za njih prva velneška izkušnja, zagotovo pa ne bo zadnja.

Arhiv naročnika

Če rezervirate paket Predani strastem v hotelu Šport na Otočcu, je najem koles brezplačen.

Aktivne počitnice na Otočcu.

Za tiste, ki imate ves čas nabrušene pete, je dopust v Hotelu Šport na Otočcu kot nalašč. V novem termalnem bazenu, savnah in v tematskih sobah si boste lahko nabrali moči za rekreativne podvige, kot so plavanje, tenis, pohodi, kolesarjenje, pa tudi pustolovski park in golf.

Arhiv naročnika Varna kolesarska pot med Otočcem in Šmarješkimi Toplicami, ki je primerna tudi za najmlajše in tiste, ki kolesa niso najbolj vešči.

Ugodno za družine!

Med šolskimi počitnicami bivajo 1 otrok do dopolnjenega 12. leta in otroci do dopolnjenega 6. leta brezplačno (v sobi z dvema odraslima). Dobrodošli!