Kako volivcem omogočiti odločilen vpliv

Uroš Esih, 16.1.2019
Nataša Juhnov

Ustavna pravnika dr. Jurij Toplak in dr. Saša Zagorc komentirata prednosti in slabosti vpeljave volilnega sistema z absolutnim ali relativnim preferenčnim glasom.

Kot je znano, je ustavno sodišče lani novembra odločilo, da je 4. člen zakona o določitvi volilnih enot za volitve poslancev v državni zbor, ki določa območja volilnih okrajev, v neskladju z zakonom o volitvah v državni zbor, da so kršena načela pravne države iz 2. člena ustave. Ustavni sodniki so opozorili na preveliko razliko (1 proti 3,73) med volilnimi okraji po številu volilnih upravičencev. Ker morajo ugotovljeno protiustavnost poslanci odpraviti v roku dveh let, je predsednik republike Borut Pahor za jutri sklical pogovore z vodstvi parlamentarnih strank o potrebnih spremembah volilne zakonodaje, danes pa na to temo pripravlja posvet z ustavnimi pravniki.

​Absolutni preferenčni glas favorizira prepoznavne kandidate

Iz prvih odzivov političnih strank je razbrati, da se utegne potrebna dvotretjinska večina za spremembo zakona o volitvah v državni zbor zbrati okoli ukinitve volilnih okrajev in vpeljave bodisi absolutnega bodisi relativnega preferenčnega glasu. Kaj bi pomenila vpeljava absolutnega preferenčnega glasu? "V tem primeru je bistvenega pomena, da se določi domicilna klavzula, kar pomeni, da mora imeti kandidat stalno bivališče v volilni enoti, v kateri kandidira. S tem bo ojačan prispevek k predstavljanju volivcev prek kandidatov, ki prihajajo iz lokalnih okolij," odgovarja Saša Zagorc, profesor ustavnega prava na ljubljanski pravni fakulteti.

image
Delo Dr. Saša Zagorc: ”Pri preferenčnem glasu je bistvenega pomena, da mora imeti kandidat stalno bivališče tam, kjer kandidira.”

Bistvenega problema pa tudi ta sistem po njegovo ne bo rešil. "Zelo hitro se bo namreč ugotovilo, da bo učinek takšen, da bodo praviloma izvoljeni kandidati iz glede na populacijo večjih okolij, iz mestnih središč, ker bodo ti kandidati lažje dobili preferenčne glasove kot pa na primer kandidati iz manjših okolišev," opozori Zagorc na pomanjkljivosti vpeljave absolutnega preferenčnega glasu, za katero se zavzemata na primer LMŠ in Nova Slovenija. Absolutni preferenčni glas po Zagorčevem mnenju izrazito - dejansko, ne formalno, favorizira prepoznavne kandidate in tiste, ki prihajajo iz večjih okolišev, zato ni prepričan, ali to dejansko ustreza temu, kar si politične stranke želijo.

"Sistem z absolutnim preferenčnim glasom je v skladu z ustavo in bi najbolj zadostil zahtevam ustave, ker bi volivcem omogočil odločilen vpliv," pa meni ustavni pravnik in strokovnjak za ustavno pravo dr. Jurij Toplak. Slovenija bi bila ob takšni rešitvi razdeljena na volilne enote, na primer osem volilnih enot po enajst sedežev, volivec pa bi na glasovnici najprej izbral stranko, znotraj te stranke pa enega od kandidatov. "Izbrani kandidat bi s tem dobil prednost pred ostalimi kandidati te iste stranke. Na koncu bi bili kandidati, ki imajo največ preferenčnih glasov znotraj stranke, tudi izvoljeni," pojasnjuje Toplak. Medtem ko za sistem relativnega preferenčnega glasu meni, da ta ni v skladu z ustavo: "Tak, kot ga imamo za evropske volitve, v primeru državnozborskih volitev ne bi bil v skladu z ustavo. Za volitve v državni zbor piše v ustavi posebno pravilo, da morajo volivci imeti odločilen vpliv na to, kdo so izvoljeni kandidati. Odločilen vpliv morajo imeti volivci, ne stranka." Za sistem relativnega preferenčnega glasu se na primer zavzemajo v Levici.

image
STA Dr. Jurij Toplak: ”Absolutni preferenčni glas bi najbolj zadostil zahtevam ustave, ker bi volivcem omogočil odločilen vpliv.”

Zagorc meni, da je za Slovenijo najboljši sistem enega prenosljivega glasu, takšen, kot ga poznajo na Irskem. "Gre za najboljši sistem znotraj proporcionalnih volilnih sistemov, ki vendarle omogoča personalizacijo, da volivci dejansko glasujejo o kandidatu in ne glasujejo, kot je to pravilo pri proporcionalnih sistemih, o politični stranki oziroma listi kandidatov. Ima tudi še eno izrazito prednost - ni izgubljenih glasov. Tudi s strani volivca imajo veliko prednost, saj se volivec opredeli do vseh kandidatov, ki tekmujejo v volilni enoti."

Če bodo poslanci odločali po liniji najmanjšega odpora

Je pa Zagorc skeptičen glede sprememb zakona o volitvah v državni zbor, ker bo za spremembe 60 glasov poslancev težko dobiti. "Na koncu se zna zgoditi, da bodo šli poslanci po liniji najmanjšega odpora in prilagodili velikost volilnih okrajev, kjer je za spremembo zakona o določitvi volilnih enot za volitve poslancev v državni zbor potrebna nižja večina," napoveduje Zagorc.

Je možen scenarij razveljavitev volitev?
Dr. Toplaka smo vprašali, kaj bi se zgodilo, če bi prišlo do predčasnih volitev, poslancem pa od takrat ne bi uspelo odpraviti ustavnih neskladij: "Takšne volitve bi najverjetneje bile veljavne, saj meje volilnih okrajev ne vplivajo na to, koliko sedežev dobi stranka. Kakršnekoli meje okrajev imamo, vedno bo število sedežev, ki jih osvoji neka stranka, enako. Volilni okraji samo določajo, kateri posamezniki bodo sedeli v parlamentu, ne pa, koliko sedežev bo imela katera stranka. Tudi če bi kdo izpodbijal rezultate volitev, si ne morem predstavljati, da bi ustavno sodišče odločilo, da se volitve razveljavijo. Tudi če jih razveljavijo, pa bi prišlo do ponovljenih volitev, bi jih spet morali izpeljati po istem sistemu, ker drugega nimamo. Seveda pa si vsi želimo, da ne bi padla senca nelegitimnosti na volitve, da poslanci odpravijo neskladje z ustavo v predpisanem roku."

Glede potrebne večine za spremembo zakona o določitvi volilnih enot za volitve poslancev v državni zbor obstaja nesoglasje med pravniki, opozarja Toplak. "Eni pravijo, da je za spremembe zakona potrebna le navadna večina, drugi pa, da bi bila tudi tukaj potrebna dvotretjinska večina. Res je, da se je do sedaj 4. člen zakona spreminjal z navadno večino, kar pa ne pomeni, da to velja tudi za naprej," pojasnjuje Toplak in dodaja, da obstaja možnost, da se je zakon do sedaj spreminjal z napačno večino. "Ker v ustavi piše, da zakon, ki ureja volilni sistem, se sprejema z dvotretjinsko večno. Ta zakon tudi ureja volilni sistem, ker so volilne enote bistvo volilnega sistema," meni Toplak. Prej ali slej pa se bo po njegovo odprlo tudi vprašanje, ali je prav, da si poslanci sami določajo volilne enote. V svetu je namreč trend, da tega ne delajo več poslanci, ampak nestrankarske komisije.

Anketa

Kje običajno kupite rezano cvetje?

Sudoku