Pri starejših večje tveganje za dehidracijo
 
 
 

Zaužijejo naj poldrugi liter tekočine na dan, več pa, ko je temperatura okolja povišana oziroma ko imajo vročino, svetuje Tina Lipar, diplomirana medicinska sestra, zaposlena na Inštitutu Antona Trstenjaka za gerontologijo in medgeneracijsko sožitje.

Voda ima v telesu številne funkcije in je bistvenega pomena pri vseh fizioloških procesih. Strokovnjaki opozarjajo, da začne po 50. letu starosti občutek za žejo izginjati. Kakšni so znaki dehidracije, kako jo prepoznati pri starejših ljudeh?

»Količina vode v telesu je odvisna od razmerja med vnosom in porabo, njeno pomanjkanje pa se zelo hitro pokaže kot dehidracija. Dehidracija je pri starejših spremljevalec bolezni in celo smrti. Pogosto je vzrok za bolnišnično zdravljenje starejših ljudi, včasih tudi s smrtnim izidom. Pri starejših je dehidracijo velikokrat težje prepoznati. Pozorni moramo biti na količino in barvo urina. Manjša količina urina, manj pogosto uriniranje, temen urin, ki je tudi bolj izrazitega vonja, so lahko prvi znaki dehidracije. Prav tako bodimo pozorni na glavobol, utrujenost, izgubo apetita, suha usta in kožo, zmanjšano napetost kože, pospešen pulz. Dehidracijo pogosto spremlja zaprtost; izločanje blata je manj pogosto, blato je pogosto trdo. Prepoznani so še mišični krči. Hujša oblika dehidracije lahko vodi tudi v motnje v mišljenju, zmedenost, vrtoglavost in celo v smrt.«

Kako poskrbeti za ustrezen vnos dnevne tekočine? Zakaj je to tako pomembno prav pri starostnikih?

»Voda je ena najpomembnejših spojin za ohranjanje življenja. Človeško telo vsebuje približno 63 odstotkov vode. Nemaščobno tkivo je vsebuje okoli 73 odstotkov, medtem ko maščobno tkivo vode praktično ne vsebuje. Staranje vodi do zmanjšanja vodnih rezerv na račun izgubljanja nemaščobnega tkiva, do zmanjšanega občutka žeje in sprememb v presnovi vode. Vse našteto povzroči, da je pri starejših ljudeh tveganje za dehidracijo večje. Eden od dejavnikov tveganja za dehidracijo je tudi zmanjšanje vnosa hrane pri starejših. Vsako zmanjšanje količine zaužite hrane povzroči tudi zmanjšanje količine zaužite vode, zato je ob zmanjšanem apetitu pitje vode toliko bolj pomembno. Pri starostnikih je lahko vzrok za dehidracijo tudi načrtno zmanjšanje vnosa tekočin zaradi strahu pred uhajanjem urina.

Starejšim ljudem je treba razložiti pomen zadostnega vnosa tekočin v telo, čeprav ne čutijo žeje. Dnevno naj zaužijejo poldrugi liter tekočine, več pa, ko je temperatura okolja povišana oziroma ko imajo vročino. Za vsako telesno stopinjo, ki je višja od 38 stopinj Celzija, naj bi zaužili dodatnega pol litra tekočine. Zgoraj omenjena priporočila so namenjena zdravim starejšim ljudem; tisti starejši, ki pa jim je zdravnik zaradi različnih bolezni in stanj (predvsem ledvična in srčna obolenja) svetoval omejen vnos tekočine, naj se zdravnikovih navodil držijo naprej oziroma se z njim posvetujejo. Starejšim ljudem naj vsakodnevno spremljanje vnosa tekočine preide v navado. To je najlažje narediti tako, da si zjutraj v 1,5-litrski vrč pripravijo vodo ali nesladkan čaj ter ga postavijo na pult ali v hladilnik. Ob koncu dneva bodo tako vedeli, ali so dovolj spili. Ko pa gredo od doma, naj imajo v plastenki ali steklenici vodo vedno s seboj. Starejši naj bi imeli stalen dostop do tekočine za pitje, tistim, ki so gibalno ovirani, pa naj bi bila tekočina na dosegu roke.«

Kaj piti?

»Najbolj priporočljivo je piti nesladkan čaj ali vodo, lahko tudi z limono, enakomerno skozi ves dan. Primerno temperaturo vode ima voda iz pipe. Izogibati se je treba pijačam, ki vsebujejo kofein, alkohol in veliko sladkorja, saj povečajo odvajanje tekočine iz telesa. Najbolje je, da se alkoholu in pijačam z veliko sladkorja povsem odpovejo, kavo in pravi čaj pa naj pijejo zmerno (manjšo skodelico do dve na dan). Ob večji izgubi elektrolitov (soli) s potenjem pri večjih telesnih naporih, ki trajajo več kot eno uro, je še zlasti primerno pitje mineralne vode ali rehidracijskega napitka. Tega si lahko pripravijo sami doma ali že pripravljenega kupijo v lekarni.«

Prihajajo vroči meseci in poleg tega, da popijemo dovolj tekočine, je pomembno, da se zadržujemo v primerno ohlajenih prostorih. Kaj svetujete starejšim?

»Starejši ljudje naj se v najbolj vročem delu dneva zadržujejo doma, če je le mogoče, naj bodo prostori primerno ohlajeni. Prostore naj zračijo ponoči, zgodaj zjutraj in zvečer, čez dan pa čim manj. Zelo uporabna so tudi okenska senčila, npr. spuščene rolete in žaluzije, saj odbijajo sončne žarke in s tem zmanjšujejo segrevanje prostorov. Prostore lahko hladijo tudi z ventilatorji in klimatsko napravo.

Starejši naj se izogibajo neposrednim sončnim žarkom. Oblačila, ki jih nosijo, naj bodo lahka in zračna. Telesno aktivnost in fizično zahtevnejša opravila naj opravijo zjutraj ali pozno zvečer, ko vročina popusti. V najbolj obremenjujočem delu dneva pa naj raje počivajo, lahko se večkrat oprhajo s hladno prho. Pozornost velja nameniti tudi hrani, ki naj bo lahko prebavljiva in nizkokalorična. Mastna hrana in hrana z dodanim sladkorjem zelo obremenita presnovo, zato bodo vročino težje prenašali. Uživajo naj pusto meso in ribe, mlečne izdelke, veliko sezonskega sadja in zelenjave ter polnozrnata živila. Zaužijejo naj več manjših obrokov, ki naj bodo čez dan enakomerno razporejeni.«



Bodite obveščeni, naročite se na e-novice: tukaj.

Save Save Save

http://www.seniorji.info/MOJE_ZDRAVJE_Pri_starejsih_vecje_tveganje_za_dehidracijo