Izleta v Bruselj ne boste obžalovali

Veronika Sorokin, 27.12.2018

Belgijska prestolnica je obenem tudi prestolnica Evropske unije, v mestu imata sedež Evropska komisija in Svet EU, potekajo pa tudi zasedanja odborov Evropskega parlamenta. Pomembna funkcija, ki jo ima Bruselj v mednarodnem in političnem ustroju stare celine, pa nikakor ne zasenči drugih prepoznavnih lastnosti, zaradi katerih je obisk bruseljske regije vedno bogato poplačan.

Bruselj, ki s širšim velemestnim območjem šteje več kot 1,8 milijona prebivalcev, leži ob reki Seni. Kot pomembno trgovsko središče je mesto že od 12. stoletja beležilo nagel razvoj. Zaradi reke kakor tudi administrativne in strateške ureditve ločimo Zgornje in Spodnje mesto ob poplavni rečni ravnici, kjer Sena teče pod površjem. Zanimiva razmejenost sicer enotnega mesta je skozi zgodovino vse do danes ostala zgovorna pričevalka o dveh svetovih. O svetu aristokracije in vladarjev na mestnem griču, kjer sta Kraljeva in Sodna palača, ter trgovskem in družabnem okrožju v Spodnjem mestu. Bruselj uradno velja za dvojezično območje; imena ulic in osnovne informacije boste našli v francoskem in nizozemskem jeziku.

image
Profimedia Jubilejni park

Veliki trg

Grand Place je navadno prva postaja slehernega obiskovalca, kjer je nemogoče prezreti izjemen gradbeni kompleks meščanskih in cehovskih hiš z elementi gotike in renesanse. Je eden najlepših trgov v Evropi, kjer sta vredni pozornosti predvsem Mestna hiša in Kraljeva ali Pekovska hiša, ki je danes Muzej mesta Bruselj. V tej zgodovinski srčiki, kjer se je od nekdaj trgovalo, tržnica na prostem pa je bila tu že v 11. stoletju, ob vsaki praznični slovesnosti ali dogodku razprostrejo živobarvno preprogo iz svežega cvetja. Poleg arhitekturnih presežkov velja za ikonični motiv na številnih fotografskih posnetkih in razglednicah iz Bruslja. Naslednja nepozabna znamenitost nedaleč od trga, ob kateri se boste vselej spomnili, da ste tu nekoč že bili, je bronasti kipec nad fontano Manneken-Pis, bolj znan kot »deček, ki lula«.

image
Profimedia Bronasti kipec nad fontano Manneken-Pis

Navdih zanj je dobil umetnik Jérôme Duquesnoy, sklicujoč se na Kupida, in Bruseljčani se z njim ponašajo že od leta 1619. Po tradiciji s konca 17. stoletja ga ob državnih obiskih vladni predstavniki obdarijo s pomanjšanim, posebej zanj izdelanim kosom nacionalnega kostuma, značilnega za državo, ki jo zastopajo. Mali maneken je tako dobil že več kot 800 oblek, med njimi samurajevo, Božičkovo, Elvisovo itn.

Kraljeva galerija sv. Huberta

image
Profimedia Veliki trg

Potreben je le krajši sprehod od Velikega trga in že boste zagledali veličastno stebričasto poslopje, ki združuje tri večje komplekse. Kmalu ko je bil v Belgiji ustoličen prvi belgijski kralj Léopold I., so na njegovo pobudo leta 1847 v središču Bruslja zgradili Kraljevo galerijo sv. Huberta. Velja za prvo pokrito nakupovalno galerijo v celinski Evropi in je z neorenesančno podobo po zamisli arhitekta Jean-Pierra Cluysenaera še vedno zgled elegance in grandioznosti. Pod obokano stekleno streho se v treh nizih galerij vrstijo številne trgovine in butiki z luksuznimi izdelki, kavarne, restavracije, kinodvorane in celo gledališče. V 19. stoletju je bila Kraljeva galerija osrednje zbirališče predstavnikov visoke družbe, literatov in umetnikov. Med drugim sta imela tu svoje literarne nastope francoska književnika Victor Hugo in Alexandre Dumas. Še danes velja za priljubljeno srečevališče tako mladih kot starejših, in četudi vaš namen za obisk galerije ni nakupovanje, se je vredno po njej vsaj sprehoditi in se naužiti pogleda na veličastno arhitekturo. Ko boste zopet zunaj, se sprehodite še po ozki ulici Rue des Bouchers (Mesarska ulica), polni prijetnih lokalov in okrepčevalnic. Kot že ime pove, nas vrača v srednji vek, ko je bila še nabito polna z mesnicami.

image
Profimedia Kraljeva galerija sv. Huberta

Jubilejni park

V delu Bruslja, kjer se vrstijo številne institucije EU, je gotovo najbolj znamenita stavba Evropske komisije na Trgu Roberta Schumana. Bruselj je sedež Evropske komisije od leta 1958, stavba, bolj znana kot Palais Berlaymont, pa je bila zgrajena po načrtih arhitekta de Vestela med letoma 1963 in 1969. Nedaleč, za bujnimi drevoredi parka Léopold, se v zelo modernem gradbenem stilu razkazuje tudi Evropski parlament, zgrajen leta 1997. V bližini poglavitnih predstavništev in teles EU je po mnenju mnogih poznavalcev Bruslja tudi eden najlepših predelov, ki ga vidimo, če že ne drugače, zlasti na večini razglednic - Parc du Cinquantenaire.

image
Profimedia Jubilejni park

Jubilejni park so zasnovali za zlati jubilej leta 1880, v čast petdesetletnice belgijske neodvisnosti. Leta 1905 so postavili še znameniti Slavolok zmage, na vrhu katerega so štirje bronasti konji, ki vlečejo kočijo iz rimskih časov. V okviru parka je še muzejska zbirka belgijske vojaške zgodovine, mošeja, lepo pa se je sprehoditi tudi skozi razrasle drevorede platan in brestov. Za avtomobilistične navdušence je nujen obisk razstavnih prostorov Autoworlda, ki se lahko pohvali z eno najbolj dragocenih zbirk starodobnikov.

Atomium

Ob številnih mestnih znamenitostih si vsekakor velja prihraniti čas še za ogled impozantne kovinske konstrukcije atoma in se tako vsaj s pogledom zbližati s svetom znanosti. Sto dva metra visoki Atomium je bil zgrajen kot belgijski eksponat za svetovno razstavo leta 1958 v Bruslju, zasnoval pa ga je belgijski inženir Andre Waterkeyn. Futuristično skulpturo so postavili na severnem obrobju mesta na planoti Heysel, kamor se lahko najhitreje pripeljete z metrojem.

image
Profimedia Atomium

Sestavlja ga devet jeklenih krogel, pri čemer je zanimiv podatek, da čiščenje posamične krogle traja kar tri dni, podviga pa se lahko lotijo le profesionalni plezalci. V Atomium seveda lahko vstopite in izbirate med tekočimi stopnicami ali dvigalom ter obiščete katero od gostujočih razstav. Na vrhu je luksuzna restavracija, ki ponuja čudovit panoramski razgled na Bruselj. V tem predmestnem delu je v bližini tudi eden od številnih mestnih parkov, park Laeken, ki s čudovitimi sprehajalnimi potmi in zelenimi površinami ponuja obilo možnosti za preživljanje prostega časa. V okviru parka je možen obisk kitajskega paviljona, kjer domuje zbirka finega kitajskega porcelana, in japonske pagode z zbirko bojne opreme samurajev.

Belgijsko pivo in pregrešna čokolada

image
Profimedia Belgijske prestolnice ne morete zapustiti brez bonboniere s čokoladnimi pralineji.

Belgijsko pivo velja v svetu za zelo cenjeno, tu poznajo daleč največ različnih variacij okusov in vrst. Že v manjši pivnici ali baru lahko izbirate med najmanj 20 različnimi vrstami. Za najstarejša piva veljajo tista, ki so jih pripravljali trapisti v samostanih (chimay, westmalle), zelo znani vrsti pa sta tudi duvel in kwak. Kakovostno pivo vam bodo v Bruslju običajno postregli s prigrizkom, denimo z rezino rženega kruha, sirnim namazom, redkvicami in mladim porom. Vsekakor pa belgijske prestolnice ne morete zapustiti brez bonboniere s čokoladnimi pralineji, ki jih ponujajo v številnih butičnih trgovinah in čokoladnicah. V večini si postopek ročne izdelave čokoladnih izdelkov lahko tudi ogledate (na primer v trgovinicah Frederic Biondeel in Passion Chocolat), marsikje pa so za največje navdušence na voljo še delavnice. Za očeta avtentičnih belgijskih pralinejev velja Jean Neuhaus, ki je leta 1912 prvi začel izdelovati polnjene čokoladne bonbone. Najbolj znane blagovne znamke so Corné Port-Royal, Neuhaus, Leonidas in Godiva. Četudi boste v Bruslju le krajši čas, ne boste mogli mimo priljubljenih belgijskih vafljev, gaufres, ki so z različnimi kombinacijami nadevov obnoreli svet. Za kosilo s trihodnim menijem v boljši restavraciji boste odšteli od 35 do 50 evrov, za hotelsko prenočitev v središču Bruslja pa od 80 do 150 evrov.

image
Profimedia Ozka ulica Rue des Bouchers (Mesarska ulica), polna prijetnih lokalov in okrepčevalnic.

Članek je bil objavljen v novembrski številki revije OBRAZI.

Bruselj z osrednjimi znamenitostmi, predstavljenimi v reportaži ali po lastnem izboru, si je mogoče ogledati že v enem dnevu - če ste seveda časovno zelo omejeni. Optimalno pa sta priporočljiva vsaj dva dneva. Z letališča Jožeta Pučnika lahko do Bruslja letite vse dni v tednu. Let traja uro in 50 minut, cena povratne vozovnice pa je med 280 in 375 evri.

Anketa

Ali bi zaradi manjših stroškov oskrbe za svojca ali zase izbrali dom starejših v drugi državi?

Sudoku

Izleta v Bruselj ne boste obžalovali

Veronika Sorokin, 27.12.2018

Belgijska prestolnica je obenem tudi prestolnica Evropske unije, v mestu imata sedež Evropska komisija in Svet EU, potekajo pa tudi zasedanja odborov Evropskega parlamenta. Pomembna funkcija, ki jo ima Bruselj v mednarodnem in političnem ustroju stare celine, pa nikakor ne zasenči drugih prepoznavnih lastnosti, zaradi katerih je obisk bruseljske regije vedno bogato poplačan.

Bruselj, ki s širšim velemestnim območjem šteje več kot 1,8 milijona prebivalcev, leži ob reki Seni. Kot pomembno trgovsko središče je mesto že od 12. stoletja beležilo nagel razvoj. Zaradi reke kakor tudi administrativne in strateške ureditve ločimo Zgornje in Spodnje mesto ob poplavni rečni ravnici, kjer Sena teče pod površjem. Zanimiva razmejenost sicer enotnega mesta je skozi zgodovino vse do danes ostala zgovorna pričevalka o dveh svetovih. O svetu aristokracije in vladarjev na mestnem griču, kjer sta Kraljeva in Sodna palača, ter trgovskem in družabnem okrožju v Spodnjem mestu. Bruselj uradno velja za dvojezično območje; imena ulic in osnovne informacije boste našli v francoskem in nizozemskem jeziku.

image
Profimedia Jubilejni park

Veliki trg

Grand Place je navadno prva postaja slehernega obiskovalca, kjer je nemogoče prezreti izjemen gradbeni kompleks meščanskih in cehovskih hiš z elementi gotike in renesanse. Je eden najlepših trgov v Evropi, kjer sta vredni pozornosti predvsem Mestna hiša in Kraljeva ali Pekovska hiša, ki je danes Muzej mesta Bruselj. V tej zgodovinski srčiki, kjer se je od nekdaj trgovalo, tržnica na prostem pa je bila tu že v 11. stoletju, ob vsaki praznični slovesnosti ali dogodku razprostrejo živobarvno preprogo iz svežega cvetja. Poleg arhitekturnih presežkov velja za ikonični motiv na številnih fotografskih posnetkih in razglednicah iz Bruslja. Naslednja nepozabna znamenitost nedaleč od trga, ob kateri se boste vselej spomnili, da ste tu nekoč že bili, je bronasti kipec nad fontano Manneken-Pis, bolj znan kot »deček, ki lula«.

image
Profimedia Bronasti kipec nad fontano Manneken-Pis

Navdih zanj je dobil umetnik Jérôme Duquesnoy, sklicujoč se na Kupida, in Bruseljčani se z njim ponašajo že od leta 1619. Po tradiciji s konca 17. stoletja ga ob državnih obiskih vladni predstavniki obdarijo s pomanjšanim, posebej zanj izdelanim kosom nacionalnega kostuma, značilnega za državo, ki jo zastopajo. Mali maneken je tako dobil že več kot 800 oblek, med njimi samurajevo, Božičkovo, Elvisovo itn.

Kraljeva galerija sv. Huberta

image
Profimedia Veliki trg

Potreben je le krajši sprehod od Velikega trga in že boste zagledali veličastno stebričasto poslopje, ki združuje tri večje komplekse. Kmalu ko je bil v Belgiji ustoličen prvi belgijski kralj Léopold I., so na njegovo pobudo leta 1847 v središču Bruslja zgradili Kraljevo galerijo sv. Huberta. Velja za prvo pokrito nakupovalno galerijo v celinski Evropi in je z neorenesančno podobo po zamisli arhitekta Jean-Pierra Cluysenaera še vedno zgled elegance in grandioznosti. Pod obokano stekleno streho se v treh nizih galerij vrstijo številne trgovine in butiki z luksuznimi izdelki, kavarne, restavracije, kinodvorane in celo gledališče. V 19. stoletju je bila Kraljeva galerija osrednje zbirališče predstavnikov visoke družbe, literatov in umetnikov. Med drugim sta imela tu svoje literarne nastope francoska književnika Victor Hugo in Alexandre Dumas. Še danes velja za priljubljeno srečevališče tako mladih kot starejših, in četudi vaš namen za obisk galerije ni nakupovanje, se je vredno po njej vsaj sprehoditi in se naužiti pogleda na veličastno arhitekturo. Ko boste zopet zunaj, se sprehodite še po ozki ulici Rue des Bouchers (Mesarska ulica), polni prijetnih lokalov in okrepčevalnic. Kot že ime pove, nas vrača v srednji vek, ko je bila še nabito polna z mesnicami.

image
Profimedia Kraljeva galerija sv. Huberta

Jubilejni park

V delu Bruslja, kjer se vrstijo številne institucije EU, je gotovo najbolj znamenita stavba Evropske komisije na Trgu Roberta Schumana. Bruselj je sedež Evropske komisije od leta 1958, stavba, bolj znana kot Palais Berlaymont, pa je bila zgrajena po načrtih arhitekta de Vestela med letoma 1963 in 1969. Nedaleč, za bujnimi drevoredi parka Léopold, se v zelo modernem gradbenem stilu razkazuje tudi Evropski parlament, zgrajen leta 1997. V bližini poglavitnih predstavništev in teles EU je po mnenju mnogih poznavalcev Bruslja tudi eden najlepših predelov, ki ga vidimo, če že ne drugače, zlasti na večini razglednic - Parc du Cinquantenaire.

image
Profimedia Jubilejni park

Jubilejni park so zasnovali za zlati jubilej leta 1880, v čast petdesetletnice belgijske neodvisnosti. Leta 1905 so postavili še znameniti Slavolok zmage, na vrhu katerega so štirje bronasti konji, ki vlečejo kočijo iz rimskih časov. V okviru parka je še muzejska zbirka belgijske vojaške zgodovine, mošeja, lepo pa se je sprehoditi tudi skozi razrasle drevorede platan in brestov. Za avtomobilistične navdušence je nujen obisk razstavnih prostorov Autoworlda, ki se lahko pohvali z eno najbolj dragocenih zbirk starodobnikov.

Atomium

Ob številnih mestnih znamenitostih si vsekakor velja prihraniti čas še za ogled impozantne kovinske konstrukcije atoma in se tako vsaj s pogledom zbližati s svetom znanosti. Sto dva metra visoki Atomium je bil zgrajen kot belgijski eksponat za svetovno razstavo leta 1958 v Bruslju, zasnoval pa ga je belgijski inženir Andre Waterkeyn. Futuristično skulpturo so postavili na severnem obrobju mesta na planoti Heysel, kamor se lahko najhitreje pripeljete z metrojem.

image
Profimedia Atomium

Sestavlja ga devet jeklenih krogel, pri čemer je zanimiv podatek, da čiščenje posamične krogle traja kar tri dni, podviga pa se lahko lotijo le profesionalni plezalci. V Atomium seveda lahko vstopite in izbirate med tekočimi stopnicami ali dvigalom ter obiščete katero od gostujočih razstav. Na vrhu je luksuzna restavracija, ki ponuja čudovit panoramski razgled na Bruselj. V tem predmestnem delu je v bližini tudi eden od številnih mestnih parkov, park Laeken, ki s čudovitimi sprehajalnimi potmi in zelenimi površinami ponuja obilo možnosti za preživljanje prostega časa. V okviru parka je možen obisk kitajskega paviljona, kjer domuje zbirka finega kitajskega porcelana, in japonske pagode z zbirko bojne opreme samurajev.

Belgijsko pivo in pregrešna čokolada

image
Profimedia Belgijske prestolnice ne morete zapustiti brez bonboniere s čokoladnimi pralineji.

Belgijsko pivo velja v svetu za zelo cenjeno, tu poznajo daleč največ različnih variacij okusov in vrst. Že v manjši pivnici ali baru lahko izbirate med najmanj 20 različnimi vrstami. Za najstarejša piva veljajo tista, ki so jih pripravljali trapisti v samostanih (chimay, westmalle), zelo znani vrsti pa sta tudi duvel in kwak. Kakovostno pivo vam bodo v Bruslju običajno postregli s prigrizkom, denimo z rezino rženega kruha, sirnim namazom, redkvicami in mladim porom. Vsekakor pa belgijske prestolnice ne morete zapustiti brez bonboniere s čokoladnimi pralineji, ki jih ponujajo v številnih butičnih trgovinah in čokoladnicah. V večini si postopek ročne izdelave čokoladnih izdelkov lahko tudi ogledate (na primer v trgovinicah Frederic Biondeel in Passion Chocolat), marsikje pa so za največje navdušence na voljo še delavnice. Za očeta avtentičnih belgijskih pralinejev velja Jean Neuhaus, ki je leta 1912 prvi začel izdelovati polnjene čokoladne bonbone. Najbolj znane blagovne znamke so Corné Port-Royal, Neuhaus, Leonidas in Godiva. Četudi boste v Bruslju le krajši čas, ne boste mogli mimo priljubljenih belgijskih vafljev, gaufres, ki so z različnimi kombinacijami nadevov obnoreli svet. Za kosilo s trihodnim menijem v boljši restavraciji boste odšteli od 35 do 50 evrov, za hotelsko prenočitev v središču Bruslja pa od 80 do 150 evrov.

image
Profimedia Ozka ulica Rue des Bouchers (Mesarska ulica), polna prijetnih lokalov in okrepčevalnic.

Članek je bil objavljen v novembrski številki revije OBRAZI.

Bruselj z osrednjimi znamenitostmi, predstavljenimi v reportaži ali po lastnem izboru, si je mogoče ogledati že v enem dnevu - če ste seveda časovno zelo omejeni. Optimalno pa sta priporočljiva vsaj dva dneva. Z letališča Jožeta Pučnika lahko do Bruslja letite vse dni v tednu. Let traja uro in 50 minut, cena povratne vozovnice pa je med 280 in 375 evri.

Anketa

Ali bi zaradi manjših stroškov oskrbe za svojca ali zase izbrali dom starejših v drugi državi?

Sudoku