Igor Muževič: Čaka nas počasen in boleč razkroj osnovnega zdravstva

Jana Juvan, 29.1.2019

Družinski zdravnik je septembra 2012 s kolegi ustanovil sindikat družinskih zdravnikov Praktikum. Od takrat vneto opozarja na težave v družinski medicini, dosegli so nekaj izboljšav, a še zdaleč ne končne rešitve.

Kaj se je v teh dobrih šestih letih spremenilo na bolje?

"Že leta 2013 se je določila mreža za družinsko medicino - torej koliko zdravnikov potrebujemo in kje. Na žalost pa se ni naredilo dovolj, da bi se ta mreža tudi zapolnila. Specializanti zdaj zgolj nadomeščajo tiste, ki se upokojijo ali odidejo iz družinske medicine. Zato se v praksi število aktivnih specialistov ne spreminja. Dosegli smo tudi, da se je financiranje vrnilo na čas pred krizo. To je omogočilo, da ambulante lahko preživijo, ta ukrep pa ne privabi novih kadrov. Pomembno je bilo tudi, da smo izenačili osnovni razred družinskih zdravnikov z drugimi kliničnimi specialisti. Težava pa ostaja preveliko število opredeljenih bolnikov. Za to bi morali radikalno izboljšati pogoje dela. Trenutno ima družinski zdravnik povprečno 1750 opredeljenih pacientov, ciljna številka je 1200. Da pridemo do tja, je potrebna kombinacija ukrepov, ki bi naredili poklic privlačen za mlade, ampak tukaj imamo vedno težavo s posluhom na strani politike in zdravstvene zavarovalnice."

image
Robert Balen

Podobne težave imajo tudi pediatri in ginekologi. Kaj se dogaja z osnovnim zdravstvom?

"Politika in ZZZS vedno gledata le na to, ali je zadeva urejena na papirju. Ne gredo pa na teren pogledat, kaj se z bolniki v resnici dogaja, ko pridejo v kolesje zdravstvenega sistema. Ogromno je primerov elementarnega nerazumevanja številk. Recimo. Čakalne dobe se povečujejo relativno počasi. Njihova logika je, da bi jih lahko hitro zmanjšali z večjim številom prvih pregledov. Ne razumejo pa, zakaj se čakalne dobe ne skrajšajo hitreje. Ker ljudje ne morejo čakati! Ker prej umrejo! Zato se toliko hitreje povečuje samoplačništvo. Če bomo torej (hvala bogu) začeli zmanjševati čakalne dobe v javnem sistemu, bo več ljudi začelo prihajati v ta sistem. Kar je v redu, ampak se številka ne bo tako kmalu zmanjšala. To govori o kompleksnosti, s čimer se na ministrstvu ne znajo spopasti. Številke tudi parcialno upoštevajo. Pravijo, da imamo po nekaterih podatkih najbolj dostopno zdravstvo. Ampak če pogledamo metodologijo, so pri nas spraševali o tem, ali imajo bolniki možnost kontakta z zdravnikom, v tujini pa, ali bolniki, ki potrebujejo zdravljenje, tega tudi pravočasno dobijo. Kontakt seveda ni enak z zdravljenjem. Kaj ti pomaga, če prideš takoj do osebnega zdravnika, ta pa ti pove, da boš čakal dve leti? Znajo tudi manipulirati s podatki. Minister najprej govori, da družinskih zdravnikov ni premalo, ker v tujini opravljajo tudi ginekologijo in pediatrijo. Pa pustimo zdaj, da to za polovico držav ne drži. Nato ginekologom reče, da jih je dovolj, ker jih je toliko, kot je povprečje v EU. Isto informacijo v dveh različnih kontekstih torej drugače uporabi. In tako ustvarja politiko, ki nikoli ne zapolni potreb prebivalstva po zdravstvenih storitvah."

V litrsko steklenico hočejo naliti dva litra tekočine. Potem se čudijo, da ne gre. Kriva pa je steklenica, ker ni sprejela dveh litrov, to smo mi

Kako konkretno potem vaše težave občutijo pacienti?

"Začne se s tem, da bolnik pride, a lahko akutno obravnavaš le najbolj pomemben simptom in upaš, da nisi česa spregledal. Enostavno ni časa za celostno obravnavo bolnika, kar je v družinski medicini ključno. Mi ne gledamo, kaj je vse treba narediti bolniku, ampak kaj je treba narediti za bolnika. Če želiš celostni način obravnave bolnika, torej kaj je treba narediti za bolnika, pa potrebuješ čas za graditev zaupanja, saj večine stvari ljudje ne znajo ali ne upajo povedati. Tako v družinski medicini ne moreš izluščiti bistvenih stvari. Te pa so ključne pri reševanju življenja - od zasvojenosti z alkoholom, težav v družini, ogromno socialne in ekonomske problematike, ki jo lahko zelo dobro naslovimo, če imamo dovolj časa. To ostaja spregledano. Rešuješ na hitro povišan holesterol ali sladkorno bolezen, človek pa je na koncu globoko izgorel in depresiven, je neproduktiven člen družbe, pojavljajo se mu huda obolenja, rak ... Vse to bi se dalo preprečiti s celostnim pristopom. Tudi za simptomatske zadeve, ki so vidne in se obravnavajo z napotitvami, je težava, ker padeš v kolesje čakalnih dob na sekundarni ravni. To je spet začarani krog. Napišemo več napotnic, ker ne moremo vseh narediti celostno, tam padejo v čakalno vrsto, začnejo se slabšati kronične bolezni, ljudje trpijo bolečine, bolniške se podaljšujejo, bolni so neproduktivni - celo gospodarstvo od tega znatno trpi. Poglejte samo število zdravih let v Sloveniji. To je bistveno nižje od povprečja EU (po podatkih OECD je v letu 2015 povprečje EU za ženske znašalo 63,3 leta, za moške 62,6, slovensko povprečje pa je bilo za ženske 57,7 leta in za moške 58,5, op.p.)."

image
Robert Balen

Primarno zdravstvo naj bi sicer odpravilo kar 80 odstotkov težav pacientov.

"Lahko bi se jih še več. Ne gre pa samo za to. To je zgolj vrh ledene gore. Eno je, kar vidiš, drugo je očem skrito. In slednje je v medicini bolj pomembno. Ko merijo našo učinkovitost, tudi manipulirajo s podatki. Preštejejo, koliko bolnikov pregledamo in kaj vse pregledamo pri njih. In na podlagi naših vnosov v računalnik želi ZZZS spremeniti plačni sistem. Ne razumejo pa, da je to narejeno v izrednih razmerah, 'vojnih'. Tako bodo naredili preslikavo, kaj mi naredimo, ko nimamo časa delati. Videli bodo, da naredimo veliko kratkih pregledov, ne bodo pa upoštevali, da je to zato, ker nimamo časa za dolge. Resna študija o tem, koliko bolnikov ima en zdravnik, je denimo stara deset let. Kontaktov s pacientov je bilo 45 in še devet telefonskih klicev. Neposrednih kontaktov, da ne gre zgolj za recepte, je od tega okoli 33. Tukaj pa ni zajet čas za proučevanje izvidov, konzultacijo s kliničnimi specialisti, takrat še tudi ni bilo e-napotnic ... Minister sicer pravi, da se od 2008 ni spremenilo število zdravnikov, število specializantov pa se je povečalo in da nam je zdaj lažje. Šel pa sem ročno izmerit povprečno debelino zdravstvenih kartonov v našem domu starejših občanov. Pogledal sem tiste ob smrti pred desetimi leti in danes. Debelina se je podvojila. Prej je bila 2,5 centimetra, zdaj je pet centimetrov. To kaže na to, da je čedalje več starih ljudi, ki jim medicina omogoča čedalje več preiskav. Kader pa temu ne sledi. Tudi zato se je ustavilo zanimanje za družinsko medicino. Mladi vidijo, da to postaja neobvladljivo in nevarno. Poglejte zakon o zdravstveni dejavnosti. Piše, da moramo delati skladno s strokovnimi smernicami, pravila ZZZS določajo, da ne smemo imeti čakalnih vrst - moramo isti dan pogledati torej vsakogar, ki pride k nam -, hkrati pa smo kazensko, materialno in etično odgovorni za svoje delo. To vse te potisne v nemogočo situacijo. V litrsko steklenico hočejo naliti dva litra tekočine. Potem se čudijo, da ne gre. Kriva pa je steklenica, ker ni sprejela dveh litrov, to smo mi."

Če se v šestih letih ni prav veliko spremenilo, kdaj se bo?

"Nisem optimist. Mislim, da se bo osnovno zdravstvo počasi razkrojilo. A je to tragedija? Ja in ne. Japonska praktično nima osnovnega zdravstva. Tam pridejo v bolnišnico in jih pogledajo specialisti. Južna Koreja v njihovi bližini pa ima močno osnovno zdravstvo in razlika je v tem, da je njihovo zdravstvo dvakrat cenejše. Lahko se torej odločimo, da osnovnega zdravstva ne bomo imeli. Pač bo zdravstvo dvakrat dražje. Rezultati bodo nekoliko slabši, a ne bo katastrofe. Za zdravstvo je še vedno najbolj pomemben življenjski slog."

Četudi jutri umremo vsi zdravniki in medicinske sestre, bo naslednji dan še vedno vzšlo sonce in nihče ne bo takoj umrl

Kdaj bo nastal razkroj?

"Ne bo šlo čez noč, ampak počasi in boleče. V bistvu se že dogaja. Do dokončnega razkroja bo minilo še vsaj deset let. Da se bo statistično poznalo, pa 15 let. Te stvari se namreč kažejo postopoma, ljudje ne obležijo kar mrtvi na ulici. Že zdaj imamo nešteto žalostnih zgodb, ki pa so prikrite. Nekoga zadane možganska kap, a se nihče ne vpraša, ali se je to zgodilo zaradi sistema. Doma imajo invalida, svojci izgorevajo, izgubljajo službe ... Take stvari se danes že dogajajo po nepotrebnem. Ampak svet bo šel naprej, cerkveni zvonci ne bodo naznanjali apokalipse. Četudi jutri umremo vsi zdravniki in medicinske sestre, bo naslednji dan še vedno vzšlo sonce in nihče ne bo takoj umrl."

Anketa

Kje običajno kupite rezano cvetje?

Sudoku