Ekološki kmet: Vedeti, kaj ješ, je privilegij

Darja Lukman Žunec, 6.2.2019
Darja Lukman Žunec

Zvonko Pukšič pravi, da so se prihodki njegove kmetije povečali za kar 300-krat, odkar se je pred dvema desetletjema iz prašičereje preusmeril v ekološko zelenjadarsko proizvodnjo.

Ža dvajset let je, kar se je Zvonko Pukšič iz Jastrebcev pod Kogom odločil za ekološko kmetovanje. Odločitve, da bo gojil zelenjavo brez umetnih gnojil in zaščitnih pripravkov, celo brez gnojil živalskega izvora, ni nikoli obžaloval. "Pridelujemo predvsem zelenjavo, še pred leti smo imeli tudi žita, a smo jih opustili, ker želimo, da zemlja počiva. Gnojimo samo z rastlinskimi gnojili, kar pomeni, da imamo čez zimo zelene rastline, ki ustvarjajo humus in bogatijo zemljo, ter da uporabljamo kompost, ki ga sami pridelamo s travo z naših travnikov." Obdelujejo dvanajst hektarjev travnikov in njiv ter vinograd. S kmetijo se že ves čas preživlja Zvonko, za zdaj pa nima težav dobiti pomoči za sezonska opravila pri zelenjavi.

​Glavni proizvodi niso pridelki, pač pa vložnine in kislo zelje.
image
Darja Lukman Žunec Pukšičeve njive pozimi prekrivajo rastline za bogatenje prsti.
 

Največ vložene rdeče pese

​Glavni proizvodi niso pridelki, pač pa vložnine in kislo zelje. Letno vložijo 20 ton rdeče pese in še po dve do tri tone kumaric, paprike, stročjega fižola in mešane zelenjave ter kisajo zelje, za kar posadijo kakih tisoč sadik zelja letno. Največ zelenjave prodajo v šole in vrtce, tudi preko grosistov, in v trgovine. A zdaleč najbolj pomembno je naročanje ozimnice preko spleta. Njegovo podjetje Moja biodežela omogoča kupcem, da vnaprej naročijo ozimnico. Pukšič: "Naši naročniki, gre za odgovorne ljudi, ki jim ni vseeno za lastno zdravje in predvsem za zdravje otrok, si tako zagotovijo kontrolo. Natančno vedo, kdaj smo sadike posadili, kdaj denimo cvetijo kumare in kdaj jih pobiramo ter kako jih vložimo in da uporabljamo žitni ali jabolčni kis. Imajo vse podatke o naših pridelkih od njive do krožnika." Doda, da vse, kar pridelajo, tudi sami predelajo: "Kupci pa imajo ta privilegij, da lahko vse vedo, medtem ko za večino izdelkov na trgovskih policah tega ne moremo trditi." Čeprav manjši del izdelkov tudi sami dajo v trgovine, je ta delež za Pukšiča pomemben: "Vsak, ki kupi eko izdelke, tako posredno podpira ekološke kmete in predvsem varovaje naravnih virov in okolja."

Vrtci in šole da, bolnice ne ​

​Ponosen je, da se je po temeljitem razmisleku o študijah posledic škodljivih snovi pri konvencionalni pridelani hrani odločil za spremembo. "Tako sam in moje stranke prevzemamo odgovornost za svoje življenje in okolje, v rokah imamo škarje in platno. Zavedati se moramo, da lahko samo mi sami brez delodajalcev ali politikov dosežemo spremembe. Čeprav seveda pomoč ustrezne kmetijske politike ne škodi."

image
Darja Lukman Žunec

Kar zadeva ceno, po kateri prodaja svoje izdelke, je sogovornik več kot zadovoljen, saj je dovolj kupcev, ki se zavedajo, kaj z ekološko pridelano zelenjavo pridobijo. Ne le da v njej ni ostankov škodljivih sovi, tudi po vsebnosti mikrohranil je bogatejša. Največ naročil imajo iz šole in vrtcev, narašča tudi prodaja ozimnice preko spleta, kupce imajo po vsej Sloveniji. Kako jim je uspelo vstopiti v kuhinje javnih zavodov, kjer je odločilna cena, nam še pojasni Pukšič: "Veliko je prinesel spremenjen zakon o javnem naročanju, ki zahteva, da je deset odstotkov surovin iz ekološke pridelave.

Tako so tudi grosisti pričeli iskati ekološke pridelovalce. Vendar izvajanja tega določila nihče ne kontrolira. Tu smo odvisni od stopnje ozaveščenosti tistih, ki v javnih zavodih odločajo o naročilih. A opaža, da je na šolah in vrtcih že veliko več znanja o zdravi prehrani, medtem ko ne razume, zakaj tako ne ravnajo denimo tudi v bolnišnicah.

Prehod na eko kot "odvajanje od drog"

Veseli ga, da je tudi v družbi nasploh vedno več informacij in predvsem zavedanja o varovanju narave in zdravja. S tem je tudi več priložnosti, da se na podobno pot ekološkega kmetovanja poda vse več kmetov. Tem, ki se odločijo za tako pot, Pukšič pogosto svetuje in pomaga, trenutno to počne na petih kmetijah, kjer so ga prosili za pomoč.

Tudi Pukšiču je bilo najtežje ob odločitvi za prehod v eko kmetovanje: "Zato razumem kmete. Prehod lahko primerjamo z odvajanjem odvisnika od drog. Treba je spremeniti način razmišljanja, poiskati čisto druge kupce, ki so tudi sami odgovorni do sebe in narave. Nekaj časa potrebujejo tudi njive, da se razstrupijo, a ima na srečo narava veliko samočistilno moč in njiva se bo slej ko prej očistila." Zna pa Pukšič ceniti, da je na začetku svoje nove poti dobil strokovne nasvete v mariborskem kmetijskem zavodu, kjer so imeli nekajdnevna izobraževanja in oglede kmetij v Avstriji.

Zvonko Pukšič je tudi eden od osmih solastnikov in soustanovitelj Eko Prlekije, skupnosti za razvoj ekološkega kmetijstva, d.o.o. Podjetje je ustvarilo blagovno znamko Eko Prlekija, s katero lažje in bolj učinkovito nastopajo na tržiščih in v javnosti. Predvsem je naloga skupnosti, da pomaga kmetom, ki se odločijo za ekološko pridelavo, saj gre za resno poslovno odločitev. Pomagajo jim z nasveti in znanjem. Tako so z osmih članov svoje članstvo razširili že na 27 pridruženih. Vključeni kmetje so večinoma z ljutomerskega in ormoškega območja.

Kontrole dobrodošle, državna pomoč šibka

Ali mu stalne kontrole in veliko zahtevanih evidenc kdaj jemljejo voljo, še vprašamo. Pukšič: "Kontrole so pomoč in morajo biti, ker le tako lahko izgradimo zaupanje svojih kupcev. Standardi so zahtevni in mednarodno potrjeni, zakonodaja natančno predpisuje, kaj je dovoljeno in kaj ne. Pomembno je, da se certifikati izdajajo vsako leto in za vsak pridelek posebej. To pomeni, da jih ne dobiš za vedno. Res je, da je treba voditi precej evidenc in da je dela s papirji veliko. Vendar se jaz vsakoletnih kontrol ne bojim, ker delamo vse po predpisih. Imamo tudi predelavo zelenjave, zato so tu še vsi predpisi o nadzoru varnosti živil."

S slabimi vremenskimi vplivi se Pukšič spopada po svoje. Precej težav je predvsem pri gojenju zelja, ko je pogosto premokro ali prevroče. Zato zdaj načrtuje namestitev rastlinjakov in razširitev kapljičnega sistema namakanja. Ob tem si prizadeva, da bi tudi kmetijske svetovalne službe kmetom pomagale z več strokovnjaki za ekološko pridelavo. Predvsem pa si želi, da bi imele eko kmetije več prednosti na razpisih za opremo in pripomočke ter pri najemanju površin državnega sklada kmetijskih zemljišč in gozdov. Tako bi tudi država dala signal, da to vrsto kmetovanja dejavno podpira.

Anketa

Kje boste preživeli velikonočne praznike?

Sudoku