Dvig upokojitvene starosti na 67 let ni ključen

Darja Kocbek, 13.12.2018

IMF Sloveniji na področju upokojevanja priporoča predvsem spodbude, da bodo ljudje dalj časa delali; rasti plač ne nasprotuje, če ta ne preseže rasti produktivnosti.

Zaposlene v Sloveniji je treba motivirati tudi z dvigom plač, vendar je pri tem treba paziti, da njihova rast ne preseže rasti produktivnosti, je po koncu redne misije Mednarodnega denarnega sklada (IMF) v Sloveniji dejal njen vodja Bernardin Akitoby. Višje plače delodajalci lahko zagotovijo, če država zniža prispevke za socialno varnost, ki jih morajo plačevati, vendar pa je to treba narediti tako, da se primanjkljaj zaradi nižjih vplačil nadomesti. To pomeni, da je treba ob znižanju prispevkov za socialno varnost nadomestne prihodke zagotoviti z obdavčitvijo premoženja.

image
Igor Napast Višje plače delodajalci lahko zagotovijo, če država zniža prispevke za socialno varnost, ki jih morajo plačevati.
 

Za ukrepe na področju upokojevanja je Akitoby dejal, da ima Slovenija že belo knjigo, ki je podlaga za pripravo zakonskih predlogov. Ključen je po mnenju IMF dvig efektivne upokojitvene starosti s spodbudami, da bodo ljudje pripravljeni dalj časa delati, ne pa dvig upokojitvene starosti recimo na 67 let.

Problematično izseljevanje mladih

Okvir aktivne politike zaposlovanja je treba razširiti predvsem programe za zaposlovanje starejših, saj je Slovenija še vedno med članicami EU, ki imajo najnižjo stopnjo zaposlenosti starejših. Prav tako so se člani misije IMF v zadnjih dveh tednih v Ljubljani pogovarjali o izseljevanju izobraženih ljudi iz Slovenije, zlasti mladih. Kot problematično je Akitoby izpostavil izseljevanje zlasti mladih s poklici na področju informacijsko-komunikacijske tehnologije in zdravstvenih storitev pa tudi inženirjev, elektroinženirjev in inženirjev strojništva.

4,5 odstotka bo znašala letošnja gospodarska rast, prihodnje leto naj bi se umirila na 3,4 odstotka.

Ker so časi še vedno ugodni, saj Slovenija vstopa v že šesto leto gospodarske rasti, je treba pospešiti izvedbo strukturnih reform. V zadnjih letih je oblast z izvedbo več reform že dokazala, da to delo zmore, zato sedanje ugodne gospodarske razmere niso naključje, ampak rezultat preteklega dela. Dokler so gospodarske razmere še ugodne, je po mnenju IMF treba pospešiti tudi pripravo ukrepov za izboljšanje produktivnosti. Za slednje je ključno izvesti reformo trga dela, zmanjšati administrativne ovire, zagotoviti podporo podjetjem, da bodo ta lažje vlagala v raziskave in razvoj.

Čeprav je bilo na področju privatizacije narejeno že veliko, je treba nadaljevati izvajanje programa za privatizacijo državnega premoženja, saj je privatizacija po razlagi IMF nujen pogoj za privabitev tujih in domačih naložb. Potem ko je bila Nova Ljubljanska banka (NLB) kljub neugodnim razmeram na trgu za privatizacijo bank prodana, je treba zdaj v skladu z načrti izvesti še privatizacijo Abanke.

IMF ostaja pri oktobrski napovedi, ko je za Slovenijo napovedal, da bo letos gospodarska rast dosegla 4,5 odstotka, prihodnje leto pa naj bi se umirila na 3,4 odstotka. Bernardin Akitoby tveganja, da se ta napoved ne bi uresničila, vidi predvsem v mednarodnem okolju. Čeprav vlada načrtuje povečanje odhodkov proračuna v letu 2019, v IMF ostajajo pri oceni, da ima lahko Slovenija tudi v letu 2019 nominalni javnofinančni presežek.

Pomembno prociklično ravnanje

Državna sekretarka na ministrstvu za finance Saša Jazbec je glede prvih ugotovitev tokratne redne misije IMF povedala, da so njegovi predlogi znani, saj jih ponavlja že več let. Država se izzivov, ki jih navaja, zaveda. Izpostavila je, da je Slovenija v zadnjih letih izvedla več reform, a v sedanjih ugodnih gospodarskih razmerah je pomembno tudi prociklično ravnanje države. To pomeni, da državljanom tudi kaj da, da tako občutijo gospodarsko rast.

Na podlagi sprememb javnofinančnega okvira za leto 2019, ki jih je prejšnji teden sprejela vlada, je Saša Jazbec ocenila, da v prihodnjem letu še ne bo prostora za večje strukturne reforme. Toda izraz strukturne reforme se po njenih besedah ne nanaša samo na javne finance in državo, ampak vključuje tudi ukrepe, ki jih morajo za dvig produktivnosti in dodane vrednosti izvesti podjetja.

Člani misije IMF so se v okviru rednega pregleda v zadnjih dveh tednih po besedah Bernardina Akitobyja srečali s predstavniki Banke Slovenije, vladnega Urada za makroekonomske analize in razvoj (Umar), ministrstev in z drugimi deležniki. Na IMF bodo poročilo o gospodarskih razmerah v Sloveniji s priporočili za ukrepanje še pripravili.

Anketa

Ali bi zaradi manjših stroškov oskrbe za svojca ali zase izbrali dom starejših v drugi državi?

Sudoku

Dvig upokojitvene starosti na 67 let ni ključen

Darja Kocbek, 13.12.2018

IMF Sloveniji na področju upokojevanja priporoča predvsem spodbude, da bodo ljudje dalj časa delali; rasti plač ne nasprotuje, če ta ne preseže rasti produktivnosti.

Zaposlene v Sloveniji je treba motivirati tudi z dvigom plač, vendar je pri tem treba paziti, da njihova rast ne preseže rasti produktivnosti, je po koncu redne misije Mednarodnega denarnega sklada (IMF) v Sloveniji dejal njen vodja Bernardin Akitoby. Višje plače delodajalci lahko zagotovijo, če država zniža prispevke za socialno varnost, ki jih morajo plačevati, vendar pa je to treba narediti tako, da se primanjkljaj zaradi nižjih vplačil nadomesti. To pomeni, da je treba ob znižanju prispevkov za socialno varnost nadomestne prihodke zagotoviti z obdavčitvijo premoženja.

image
Igor Napast Višje plače delodajalci lahko zagotovijo, če država zniža prispevke za socialno varnost, ki jih morajo plačevati.
 

Za ukrepe na področju upokojevanja je Akitoby dejal, da ima Slovenija že belo knjigo, ki je podlaga za pripravo zakonskih predlogov. Ključen je po mnenju IMF dvig efektivne upokojitvene starosti s spodbudami, da bodo ljudje pripravljeni dalj časa delati, ne pa dvig upokojitvene starosti recimo na 67 let.

Problematično izseljevanje mladih

Okvir aktivne politike zaposlovanja je treba razširiti predvsem programe za zaposlovanje starejših, saj je Slovenija še vedno med članicami EU, ki imajo najnižjo stopnjo zaposlenosti starejših. Prav tako so se člani misije IMF v zadnjih dveh tednih v Ljubljani pogovarjali o izseljevanju izobraženih ljudi iz Slovenije, zlasti mladih. Kot problematično je Akitoby izpostavil izseljevanje zlasti mladih s poklici na področju informacijsko-komunikacijske tehnologije in zdravstvenih storitev pa tudi inženirjev, elektroinženirjev in inženirjev strojništva.

4,5 odstotka bo znašala letošnja gospodarska rast, prihodnje leto naj bi se umirila na 3,4 odstotka.

Ker so časi še vedno ugodni, saj Slovenija vstopa v že šesto leto gospodarske rasti, je treba pospešiti izvedbo strukturnih reform. V zadnjih letih je oblast z izvedbo več reform že dokazala, da to delo zmore, zato sedanje ugodne gospodarske razmere niso naključje, ampak rezultat preteklega dela. Dokler so gospodarske razmere še ugodne, je po mnenju IMF treba pospešiti tudi pripravo ukrepov za izboljšanje produktivnosti. Za slednje je ključno izvesti reformo trga dela, zmanjšati administrativne ovire, zagotoviti podporo podjetjem, da bodo ta lažje vlagala v raziskave in razvoj.

Čeprav je bilo na področju privatizacije narejeno že veliko, je treba nadaljevati izvajanje programa za privatizacijo državnega premoženja, saj je privatizacija po razlagi IMF nujen pogoj za privabitev tujih in domačih naložb. Potem ko je bila Nova Ljubljanska banka (NLB) kljub neugodnim razmeram na trgu za privatizacijo bank prodana, je treba zdaj v skladu z načrti izvesti še privatizacijo Abanke.

IMF ostaja pri oktobrski napovedi, ko je za Slovenijo napovedal, da bo letos gospodarska rast dosegla 4,5 odstotka, prihodnje leto pa naj bi se umirila na 3,4 odstotka. Bernardin Akitoby tveganja, da se ta napoved ne bi uresničila, vidi predvsem v mednarodnem okolju. Čeprav vlada načrtuje povečanje odhodkov proračuna v letu 2019, v IMF ostajajo pri oceni, da ima lahko Slovenija tudi v letu 2019 nominalni javnofinančni presežek.

Pomembno prociklično ravnanje

Državna sekretarka na ministrstvu za finance Saša Jazbec je glede prvih ugotovitev tokratne redne misije IMF povedala, da so njegovi predlogi znani, saj jih ponavlja že več let. Država se izzivov, ki jih navaja, zaveda. Izpostavila je, da je Slovenija v zadnjih letih izvedla več reform, a v sedanjih ugodnih gospodarskih razmerah je pomembno tudi prociklično ravnanje države. To pomeni, da državljanom tudi kaj da, da tako občutijo gospodarsko rast.

Na podlagi sprememb javnofinančnega okvira za leto 2019, ki jih je prejšnji teden sprejela vlada, je Saša Jazbec ocenila, da v prihodnjem letu še ne bo prostora za večje strukturne reforme. Toda izraz strukturne reforme se po njenih besedah ne nanaša samo na javne finance in državo, ampak vključuje tudi ukrepe, ki jih morajo za dvig produktivnosti in dodane vrednosti izvesti podjetja.

Člani misije IMF so se v okviru rednega pregleda v zadnjih dveh tednih po besedah Bernardina Akitobyja srečali s predstavniki Banke Slovenije, vladnega Urada za makroekonomske analize in razvoj (Umar), ministrstev in z drugimi deležniki. Na IMF bodo poročilo o gospodarskih razmerah v Sloveniji s priporočili za ukrepanje še pripravili.

Anketa

Ali bi zaradi manjših stroškov oskrbe za svojca ali zase izbrali dom starejših v drugi državi?

Sudoku