Domača lekarna: Stebelna zelena
Bistri sok iz zelene obnovi centralni živčni sistem in odstrani iz telesa stare strupe, ki so v jetra zašla z zdravili.
Vsestranska zelena sodi med najbolj zdravo zelenjavo, ki raste na slovenskih vrtovih. Z gojenjem smo razvili gomoljno, listno in stebelno. Listnata zelena se največkrat uporablja kot začimba, gomoljna je odlična kot kuhana ali presna, v naravnem zdravilstvu pa je vse bolj priljubljena stebelna zelena.
Stebelna zelena pomaga pri reševanju različnih kroničnih bolezni, pravi Anthony William, avtor knjižne uspešnice Medical Medium, ki se je uvrstila na prvo mesto seznama uspešnic New York Timesa. Na svojem izjemno priljubljenem blogu o zdravi prehrani je zapisal: "Videl sem na tisoče ljudi, ki so odpravili svoja kronična in nepojasnjena bolezenska stanja s pitjem pol litra svežega soka iz stebelne zelene zjutraj na tešče". Pred leti je tako začel ljudi ozaveščati, da pitje soka iz stebelne zelene uvrstijo v svojo jutranjo rutino.
Uživajte čisti sok iz zelene, brez dodajanja druge zelenjave ali sadja
William svetuje, da si sok pripravite zgolj iz stebelne zelene, ker s tem lahko dosežete najboljši očiščevalni učinek na telo. "Čeprav je dobro uživati zelenjavne sokove in si pripraviti zeleni sok iz špinače, kodrolistnatega ohrovta, peteršilja, koriandra ali jabolk, svetujem, da jih uživate ob drugem času kot sok iz stebelne zelene". Kot pojasnjuje, imajo mešani sokovi drugačen učinek na telo. Poudarja, da bo telo čez dan lažje prebavilo hrano, če bomo v začetku dneva na tešče spili sveže stisnjeni sok iz stebelne zelene.
1 šop sveže stebelne zelene
Priprava:
Operite zeleno in jo stisnite v sokovniku. Za najboljši rezutat je priporočljivo sok popiti takoj.
Če nimate sokovnika, lahko zeleno pripravite v mešalniku kot smoothie. Precedite in popijte.
Sok je dobro precediti do bistrega
Sok je pomembno precediti, zato ker s tem odstranimo iz tekočine vlakna, kar je pomembno za dosego močnih zdravilnih učinkovih za zdravljenje kroničnih bolezni. Čeprav je tudi trdo uživanje sveže stebelne zelene koristno in ga William priporoča kot del prehrane, pojasnjuje, da samo z odstranitvijo vlaken iz soka telo lahko lahko prejme dovolj koncentriranih snovi iz zelene, ki imajo naslednje učinkovine:
- hitro obnovi solno kislino, da lahko želodec razgradi beljakovine. Če se te ne razgradijo pravilno, povzročijo gnitje v črevesju. Močna solna kislina je pomembna za uničevanje patogenih bakterij, ki vstopajo v naša usta.
- Zeleni sok poveča in okrepi žolč. Močna žolča je pomembna za razgradnjo maščob in za ubijanje patogenov, ki so vstopile v naše telo. Uživanje zeleno z njenimi vlakninami preprečuje, da bi se v telesu obnovilo dovolj kisline, ki antiseptično deluje na patogene.
- Bistri sok iz zelene obnovi centralni živčni sistem in odstrani iz telesa stare strupe, ki so v jetra zašla z zdravili.
Pomlad na domači mizi
Regrat že na veliko nabiramo in ga jemo v svojih najljubših solatah, čemaž tudi že bujno raste in je pogost na spomladanskem jedilniku. Prava zelena pomlad torej. A ni nujno, da je zgolj zelena. Krožnik, poln zdravega pomladnega zelenja, lahko z različnimi užitnimi cvetovi naredimo pisanega, da jed ne bo mamila le brbončic, pač pa tudi oči. Saj jemo tudi z očmi, kajne?
Samo tisto, kar res dobro poznamo
Male marjetice, ki jih je na travnikih in tudi na zelenicah ob hišah že veliko, so s svojim nekoliko oreškastim okusom primerne za dodatek k predjedem, sladicam in juham. Spominčice so prav tako užitne, a so bolj blagega okusa, zato jih lahko uporabimo za krašenje različnih jedi, brez bojazni, da bodo preglasile druge okuse. Vijolice s svojim izrazitim, prijetnim vonjem so najbolj primerne za sladice, cvetove lahko tudi obdamo s sladkorjem in bodo tako še posebej lepe. In okusne seveda. Kapucinka s svojo nekoliko poprasto noto bo odlična spremljevalka mesnim jedem, sploh kot okras na kakšni omaki ali kremi. Pri uporabi cvetov v kulinariki moramo paziti le, da jih utrgamo, tik preden jih bomo uporabili, saj so zelo občutljivi in hitro uvenejo, oveneli cvetovi pa krožniku gotov ne bi bili v kras. In cvetov ne nabirajmo ob cestah in na travnikih, v bližini katerih kmetje škropijo njive, ampak le na krajih, za katere gotovo vemo, da niso onesnaženi. In ne velja pozabiti najpomembnejšega - ko se odločamo za uporabo cvetov pri pripravi hrane, uporabimo samo rastline, ki jih res dobro poznamo. Če nismo prepričani, da je nek cvet ali drugi del rastline užiten, ga raje ne uporabimo, kot da bi se igrali z usodo. Ponekod se dobijo že pripravljene mešanice semen užitnih cvetov, tako da jih lahko gojimo sami in smo resnično brez skrbi.
25 dag srednje zrnatega riža (arborio, carnaroli)
20 dag špargljev (po možnosti divjih)
šopek čemaža (okoli 15 dag)
list lovorja
5 dag parmezana
malo belega vina
3 žlice olivnega olja
5 dag masla ali sira mascarpone
sol, poper
po želji: sesekljana slanina, pršut ali šunka (10 do 15 dag)
Najprej pripravimo juho iz čemaža. Operemo ga in ga damo kuhat v liter vode ali jušne osnove, dodamo še malo olivnega olja ter sol in poper in kuhamo, dokler se ne zmehča. Potem vse skupaj spasiramo s paličnim mešalnikom. S to gosto juho bomo zalivali rižoto.
Šparglje narežemo na dva cm dolge kose, vršičke damo na stran.
V široki in visoki ponvi segrejemo olivno olje. Če bomo uporabili pršut, slanino ali šunko, to dodamo v tej fazi in hrustljavo zapečemo. Potem dodamo riž in mešamo, dokler ne postekleni, potem dodamo vino. Ko alkohol izhlapi, zalijemo z nekoliko goste čemaževe juhe in mešamo, dokler ne povre. Znova zalijemo z juho ter kuhamo v pokriti posodi na zmernem ognju, dokler tekočina znova na povre. Dodamo narezane šparglje, brez vršičkov, previdno premešamo in znova zalijemo z juho. Po potrebi dodamo še sol in poper in pokusimo, koliko je riž kuhan. Ko tekočina povre, znova zalijemo. Če je riž še preveč trd, lahko dodamo še malo vroče vode. Nazadnje dodamo rižoti še vršičke špargljev (nekaj jih prihranimo za okras). Ko je riž ravno prav kuhan (na sredini mora biti še nekoliko trd), dodamo hladno maslo ali mascarpone sir in parmezan ter temeljito premešamo, da se sestavine lepo povežejo. Posodo pokrijemo in pustimo rižoto počivati pet do deset minut. Po vrhu rižote potresemo malo parmezana in okrasimo z vršički špargljev.
Rižota mora biti kremasta, a pazimo, da riža ne prekuhamo.
Poznavalci povedo, da lahko brez skrbi uživamo cvetove vijolic, detelje, trobentice, sivke, regrata, zajčje deteljice, tulipana in navadne zvezdice. Če omenimo še nekaj cvetlic, ki cvetijo v drugih letnih časih ali vse leto, ne pozabimo na vrtnice in mačehe, ognjič in boreč - pa tudi cvetovi drobnjaka so uporabni, ne le zeleni del rastline.
A ker so cvetlice bolj za dodatek jedem in za okras na krožniku, je treba poskrbeti, da nas spomladanski obrok tudi nasiti. Aprilske zvezde so seveda regrat, čemaž in divji šparglji, ki jih letos ponekod nabirajo že od druge polovice marca. Primorci, Istrijani in Kraševci, najbolj vneti nabiralci te kulinarične dragocenosti, seveda prisegajo na divje zelene poganjke, gojene lahko povsod kupimo vse leto. A bo nekaj na tem, da ko enkrat pokusimo divje šparglje, se potrudimo, da ga okusimo vsako pomlad.
Regrat v juhi in kot priloga
Idej za pomladno zelenje na krožniku je seveda nešteto. Od najbolj preprostih - regrat z jajci ali krompirjem in ocvirki - do lahkotne, nenavadne jedi s šparglji. Čemaž s svojim vonjem in okusom po česnu je prav tako lahko pravi izziv. Za kremne juhe, bodisi da je v glavni vlogi bodisi kot dodatek drugim sestavinam, uporaben je za različne namaze, sesekljan osveži krompir, testenine, razne žitarice in stročnice ter različne solate. Za juho lahko uporabimo tudi regrat, drobno narezanega in nekoliko prepraženega in dušenega pa kot prilogo ali dodatke k omaki. Tudi pesto iz regrata bo dobrodošla popestritev doma pripravljenih naravnih dobrot, saj je priprava sila preprosta. Potrebujemo 10 dag regratovih listov, 5 dag naribanega parmezana, 10 do 12 žlic olivnega olja, 2 dag ovčjega sira Pecorino, žlico ali dve pinjol, malo soli in popra ter strok česna. V možnarju najprej stremo sol, česen in regrat - in ko nastane pasta, jo damo v drugo posodo, v možnarju pa stremo še pinjole. Dodamo jih regratu, v posodo damo še parmezan in Pecorino ter olivno olje in mešamo, da dobimo gosto kremasto omako. V zaprtem kozarcu se ohrani teden ali dva. Uporabimo ga kot dodatek testeninam, rižotam, krompirju, ga premešamo s skuto, z njim nadevamo tanke rezine bučk ali jajčevcev (oboje prej nekoliko popečemo, da se zmehčajo) ali si ga preprosto namažemo na kos črnega kruha. To je seveda le en predlog, kako porabiti regrat. Ali čemaž. A ti dve darili zelene pomladi sta pri nas tako udomačeni, da mnogi, kljub razmišljanju, da bi ju pripravili kako drugače od ustaljenih navad, kar naprej ostajajo pri starem. Nič narobe, glavno, da nam jedi teknejo.
Katera spomladanska zelišča že lahko nabiramo ta čas?
V pomladnih mesecih že lahko nabiramo prve zdravilne rastline, ki nam bodo pomagale premagati spomladansko utrujenost ter očistiti telo. "Ena izmed prvih je gotovo trobentica, ki je polna vitamina C. Iz njenih cvetov si lahko pripravimo odlično spomladansko solato. Potem so tu še pljučnik, navadna marjetica, spomladansko resje, kopriva, regrat, breza, divja mačeha, čemaž, dišeča vijolica ter lapuh," pravi poznavalka zelišč in aromaterapevtka Lara Lapajne Golob iz Hiše zelišč.
Ne zanašajte se na vonj
"Čemaž se lahko zamenja s šmarnico ali s podleskom, ki sta strupena, imajo pa vse tri rastline zelo podoben nadzemni del (liste). Ker v nižjeležečih predelih lahko rastejo skupaj, jih med nabiranjem težko prepoznamo. Ni se pametno zanašati na vonj, ki je pri čemažu značilen po česnu in močan," svetuje Golobova. Kot pojasnjuje, se naše roke navzamejo vonja čemaža, zato ne zaznamo, da so lahko vmes listi šmarnice ali podleska. "Če nabiramo lapuh, pljučnik ter dišečo vijolico moramo biti previdni pri uživanju, saj jih ni priporočlijvo uživati dlje časa in v večjih količinah," še poudarja.
Bogat je z vitaminom C in minerali.
Grenčine v rastlini blagodejno vplivajo na prebavo, saj pospešujejo izločanje prebavnih sokov. Pospešuje izločanje seča, raztruplja telo in čisti kri. Najmočnejši diuretični učinek imajo listi in korenina.
Iz listov in koreninin naredimo tinkturo ali si pripravimo regratov čaj.
Zaradi diuretičnega učinka in protivnetnega delovanja jo uporabljamo pri težavah z uriniranjem, posebej pri vnetju mehurja ter zdravljenju simptomov pogostega in bolečega uriniranja.
Iz telesa odvaja vodo in odpadne snovi ter blagodejno deluje na vnetja. Zato jo uporabljamo tudi pri lajšanju revme in vnetjih sečil ter ledvičnih kamnih.
Zaradi svojega čistilnega učinka jo najdemo v čajnih mešanicah za čiščenje telesa.
Kako uporabiti zelišča
Zelišča lahko uporabimo v čajnih mešanicah ali iz njih pripravimo alkoholni izvleček, t.i. tinkturo. Zelo zaželjena so tudi v kulinariki, še posebej čemaž. Kot pravi Golobova, tega v kuhinji lahko uporabimo na različne kreativne načine v juhah, s testeninami ali ga dodamo h kruhu in iz njega pripravimo namaz oziroma pesto: "Veliko spomladanskih zdravilnih rastlin pomaga pri čiščenju telesa, kar je na začetku pomladi še kako pomembno, saj nam pomagajo razstrupiti telo, okrepiti imunski sistem in s tem premagati spomladansko utrujenost".
KAKO LAHKO OSVOJITE NAGRADO?
Navedite vsaj eno zelišče, ki ga vsebuje ekološki spomladanski čaj.
Odgovor podajte v komentar pod članek ali na naši facebook strani.
O čaju
Spomladanski čaj je kakor naročen za tisti čas, kadar želimo našemu telesu posvetiti posebno pozornost in ga očistiti od znotraj.
Nežni listi koprive in breze, nabrani v zgodnji spomladi, v sebi nosijo izjemno moč čiščenja. V njih smo vtkali drobne cvetove vijolice, ki moč zeliščnega napitka še podkrepijo.
Uživanje spomladanskega čaja pripomore k temu, da se telo prečisti strupenih snovi, ki se v njem nabirajo čez leto. Močan diuretik, kakor sta kopriva in breza poskrbita za povečano odvajanje vode iz telesa in posledično odplakovanje odvečnih snovi. Žajbelj in vijolice v zeliščni mešanici poskrbijo za čiščenje krvi, listi švicarske mete pa čaju dajo prijeten okus.
Več informacij: Hiša zelišč
Ne pretiravajte z uporabo zelišč, da ne zasičite telo
Trobentice, regrat, navadno marjetico, spomladansko resje, koprivo, brezo in divjo mačeho lahko uživamo dlje časa, nam svetuje Golobova. Pri pljučniku, lapuhu ter dišeči vijolici pa moramo biti previdnejši zaradi določenih učinkovin, ki jih vsebujejo. "Še bolje bo, da jih nadomestimo z drugimi, varnejšimi rastlinami, ki so po svojem delovanju podobne. S tem se bomo izognili morebitnim zapletom. Velja pa, da ne glede na to, katero zdravilno rastlino uživamo, moramo vsake toliko narediti premor, da se telo ne zasiči," še svetuje poznavalka.
V ljudskem zdravilstvu je poznana po svojem čistilnem in razstrupljevalnem učinku. V pomladnih mesecih nabiramo mlade liste koprive, ki se uporabljajo kot podpora pri zdravljenju revmatičnih obolenj, vnetjih sečil ter za preprečevanje oziroma odpravljanje ledvičnih kamnov.
Iz posišenih ali svežih mladih listov koprive pripravimo očiščevalni čaj ali tinkturo.
Tinktura iz koprive za boljšo kri
Za pripravo potrebujemo:
20 g sveže koprive (mlada rastline, preden cveti)
80 g alkohola (cca. 50 %)
Priprava:
Koprivo naberemo v sončnem vremenu. Stehtamo ter jo damo v stekleni kozarec ter prelijemo z alkoholom. Alkohol naj prekrije vso rastlino. Zapremo in jo postavimo na sobno temperaturo izven direktne sončne svetlobe.
Pustimo jo stati 14 dni, vmes nekajkrat premešamo. Precedimo in shranimo v dobor zaprte stekleničke s kapalko. Uživamo en mesec do mesec in pol po kapljicah, 3 krat na dan, vsakič po 20 kapljic.
Ker je kopriva bogata z železom pomaga tudi pri slabokrvnosti.
Kako izboljšati imunski sistem?
Kako lahko izboljšamo svoj imunski sistem? Odgovor je lahko zelo preprost. Veliko gibanja na svežem zraku, treningov/vaj za utrjevanje moči gibalnega aparata, zdrava in sveža ter uravnotežena prehrana in čim manj stresa. Gre za zdrav način življenja. Kar se sliši klišejsko, vendar je res. Če skrbite zase, že sami verjetno ugotavljate, kako tak način življenja pozitivno vpliva na vaše zdravje in počutje.
Na splošno so za zdrav imunski sistem poleg zdravih makrohranil (ogljikovi hidrati, beljakovine, maščobe in voda) potrebni popolnoma vsa mikrohranoila: vitamini, minerali in mikroelemeti. Če nimate dovolj sončne svetlobe, boste imeli pomanjkanje vitamina D in posledica je razgradnja kosti, kar vodi v osteoporozo. Če ne telovadite in ne uživate dovolj beljakovin, izgubljate mišično maso in postajate vse bolj šibki, kar se prej ali slej odraža na zdravju.
Glavni akterji imunskega sistema
Izmed vseh mikrohranil pa bi izpostavila glavne akterje imunskega sistema, ki so: cink, železo, vitamini A, C in E. Med sabo so povezani in izboljšajo absorbcijo v prebavnem traktu. Kot glavnega akterja bi izpostavila cink, ki je zaščitnik imunskega sistema.
Na splošno z uravnoteženo prehrano, v kateri ne manjka sveže zelenjave in sadja, ustrezne količine beljakovin (ne samo meso, ampak tudi stročnice) in kompleksnih ogljikovih hidratov (žitarice), zadostite vsem potrebam po navedenih akterijih imunskega sistema. Zato je majhna verjetnost, da vam bo v telesu primanjkovalo nujnih vitaminov in mineralov. Če ne jeste na ta način, je čas, da naredite manjšo analizo na področju vašega prehranjevanja.
Sedaj pa si poglejmo, kakšna je povezava med glavnimi akterji imunskega sistema.
Cink je kompatibilen z vitaminom A.
Železo je kompatibilno z vitaminom A, C in E.
Kalcij, železo in baker preprečujejo absorbcijo cinka iz organizma, kar pomeni, da moramo skrbeti za zadostnen vnos cinka s hrano.
Cink je nujno potreben za naš organizem
Cink je mikroelement, ki je prisoten v vseh telesnih tekočinah in tkivih. Cink izboljša absorbcijo vitamina A, ko mu pomaga pri njegovi preobrazbi v retin. Je nujno potreben element za normalno rast in razvoj organizma, nevrološke funkcije, reproduktivne funkcije (proizvodnja testosterona, normalno delovanje prostate), za celjenje ran in normalno delovanje imunskega sistema. Potreben je za okušanje in vonjanje, ter prispeva k ohranjanju zdravih kosti, vida, las, nohtov in kože.
Hujši primanjklaj cinka znatno zmanjša obrambne sposobnosti našega telesa, saj je potreben tako za razvoj kot aktivacijo belih krvničk (limfocitov). Ko osebe z nizkimi vrednostmi cinka prejmejo adekvatno dopolnilo, se njihovo število limfocitov zviša, kar pomeni boljšo obrambo pred boleznimi. Dodajanje cinka skrajša čas trajanja prehlada za impresivnih 50 % (Mossad in sod., 1996). Pomanjkanje cinka se kaže tudi v izgubi telesne teže (simptomi anoreksije), izgubi menstruacije, izgubi teka, depresiji, vznemirjenosti in slabosti.
Višje potrebe po cinku imajo poleg aktivnih športnikov tudi nosečnice in doječe matere ter dojenčki. Ker telo nima sposobnosti hranjenja večjih zalog cinka, je pomembno, da redno uživamo živila, ki so vir cinka.
Vitamin C prispeva k zmanjševanju utrujenosti in izčrpanosti in igra veliko vlogo pri delovanju imunskega sistema. Potreben je za normalno delovanje možganov in živčevja. Izboljša absorbcijo železa v prebavnem traktu, deluje kot antioksidant, samostojno in v kombinaciji z vitaminom E ter tako naše telo ščiti pred prostimi radikali. Vitamin A povečuje absorbcijo železa in vpliva na zalogo železa, prisotnega v jetrih.
Hemoglobin je rdeče barvilo v krvi, ki vsebuje železo. Nahaja se v rdečih krvničkah. Njegova naloga je, da prenaša kisik od pljuč proti ostalim delom telesa. Ko pride do mišičnih celic, se tam kisik sprosti. Pomanjkanje železa vodi v anemijo ali slabo kri. Znaki anemije zaradi pomanjkanja železa se pri osebah kažejo kot pretirana utrujenost, glavoboli, pomanjkanje apetita in kot zasoplost ob povečanem telesnem naporu. Kronično nizke vrednosti železa, ki se še ne izrazijo kot anemija pa pri športnikih povzročajo nenapredovanje v treningu, hitrejšo pretrniranost, slabšo regeneracijo med treningi.
Bogat vir cinka so:
ostrige, meso, morski sadeži, stročnice, oreški in razna semena. V primerjavi z živili živalskega izvora je biorazpoložljivost cinka iz živil rastlinskega izvora manjša, lahko pa jo povečamo npr. z namakanjem semen.
Živila, ki so bogata z vitaminom C, je najbolje uživati surova in to sta zelenjava in sadje:
rdeča in zelena paprika (ima cca. trikrat več vitamina C kot pomaranča), feferon ali čili, črni ribez, ohrovt, brokoli, papaja, jagode.
Glavni viri železa so:
jetra, pusto rdeče meso, perutnina (temno meso), ribe, ostrige, losos, jajca, polnozrnat kruh, špinača (kuhana), leča (kuhana) fižol (kuhan), tofu, suhe marelice, rozine, mandlji.
Vitamin A dobimo v živilih živalskega izvora v obliki retinola in iz rastlinskih živil v obliki karotenoidov. Ob enkratnem prevelikem vnosu, kot ob pogostem preseganju zgornjih dovoljenih vrednosti, je retinol strupen, zato je potrebno biti previden pri jemanju različnih prehranskih dopolnil, ki vsebujejo vitamin A. Tudi jetra vsebujejo precej retinola, zato je treba biti previden ob pogostem uživanju. Karotenoidi pa nasprotno niso v nobeni količini nevarni. So tudi antioksidanti in zmanjšujejo tveganje za nastanek določenih vrst raka. Kopičijo se v krvni plazmi in maščobnem tkivu in več, ko jih zaužijemo, večja je zaščita. Z rednim uživanjem sadja in zelenjave tako poskrbimo tudi za primeren vnos karotenoidov.
Dobri viri karotenov so:
zelena, paradižnik, špinača, ohrovt, brokoli, solata, stročji fižol, paprika. Vitamin A je občutljiv na kisik, svetlobo in kislo okolje. Na toplotno obdelavo je načeloma dobro odporen. Iz surovo zaužitega korenja se beta karoten praktično ne absorbira.
Vitamina E pa je v telesu dovolj. Pojavlja se v živilih skupaj z maščobami.
Športniki, nosečnice, doječe matere in starostniki, ki izgubljajo mišično maso in telesno moč, imajo večje potrebe po vitaminih in mineralih. Dodala bi še skupino zelo obremenjenih odraslih, ki so pod velikim stresom.
Za imunski sistem poskrbite tako, da jeste domača in čim manj pridelana živila. Poskrbite za mišice, tako da jih krepite in ne izgubljate, saj so gonilo vašega metabolizma. Ter se veliko gibajte na svežem zraku, da okrepite srce, ožilje in pljuča in preženete stres.
Več nasvetov za zdravo življenje najdete na naslednji povezavi: https://zdravozivi.si/sport-in-rekreacija/.
