pišite nam | informacije o spletni strani | najbolj brane novice  
   
 
   
  PRVA STRAN  
  DRUŠTVA UPOKOJENCEV  
  MOJE ZDRAVJE  
  RECEPTI  
  MOJ VRT  
  ZANIMIVOSTI  
  IZLETI  
  ŠPORT IN REKREACIJA  
  ZDRAVA VADBA  
  PRAKTIČNI NASVETI  
  POMOČ, OSKRBA IN VAROVANA STANOVANJA  
  DOMOVI ZA STAREJŠE  
  POKOJNINE, FINANCE IN PRAVNI NASVETI  
  PONUDBA ZDRAVILIŠČ  
 
Kolumna: Uživajmo v poti
petek, 17.8.2018
         

Ste morda brali knjigo Nejca Zaplotnika Pot? Kdo pa je to? Ja, seveda, najbrž je to bolj vprašanje za mojo in nekoliko starejše generacije kot za današnjo. Kako hitro se tudi dobre stvari, ki jih ima ali ustvari tako majhen narod, kot je naš, izgubijo! Naj mi oprostijo vsi, ki to že vedo - Nejc Zaplotnik je bil eden naših vrhunskih alpinistov, ki je hodil nekoliko bolj po svoji poti, Poti, in ni prišel na cilj. Morda ga sploh ni imel, no, vsakič sproti že, a gre vendar za prispodobo.


Andrej Velkavrh, meteorolog

V moji mladosti je Nejc Zaplotnik imel pridih kulta. Morda je to prehud izraz, ampak bil je priljubljen pri mlajših, ker je gledal na svet bolj duhovno, drugače od takrat prevladujočega načina v socialistični Jugoslaviji. Vsebino njegove knjige bi, na grobo, lahko strnili v stavek, da je pomembna pot in ne cilj. Ko pridemo na cilj, dostikrat začutimo izpraznjenost, med potjo in pripravami nanjo pa doživimo marsikaj, kar nas notranje obogati, naberemo si novih izkušenj. Zdi se mi, da si v današnjem svetu iz dneva v dan postavljamo nove cilje, majhne, še manjše in tudi velike, ob tem pa pozabljamo na pot do njih. Pomembna ostaja le še izpolnitev, cilj, do katerega je treba priti čim hitreje in po čim krajši poti. Skratka, dirka.

Spominjam se svojih občutkov, ko smo se v mojih otroških letih odpravljali na počitnice morje. Tisto pričakovanje, priprave, fantazije, kako bo, ko bom po dolgi in vroči vožnji skočil v hladno in čisto vodo. Zgodnje vstajanje, še pred svitom, da bo manj prometa. Še ves omotičen sem se spravil v avto, a potem nisem mogel več zaspati. Od pričakovanja. Skoraj bi lahko rekel, da sem občutil vsak kilometer poti. In v zgodnjem jutru prvi pogled na morje, na širjavo, ki se je raztezala v neskončnost. Ko smo prispeli, je bil prvi skok v vodo res nekaj odrešujočega, potem pa je ta čar izginil. Saj je bilo luštno, a pričakovanja ni bilo več, vse je bilo tam, škržati, valovi, školjke, vročina, skale … V spomin se mi je najbolj vtisnila pot, obmorske počitnice pa ne.

Dandanes, ko si zadam cilj, na primer s kolesom na Krim, se zalotim, da komaj čakam, da bom na vrhu. Saj je lepo, garanje je za mano, dol gre kar samo, razgledi naokoli. A kakšna škoda je tistega časa, ko sem na poti. Zakaj ga ne bi občutil, se ga polno zavedal? Uživajmo v poti, pa ne samo taki otipljivi, tudi v miselni poti, ki jo prepotujemo, ko skušamo doseči neki manj materialno otipljiv cilj.

Avtor: Andrej Velkavrh


Bodite obveščeni, naročite se na e-novice: tukaj.

Save Save Save Save

- Vrni se nazaj na ZANIMIVOSTI

- Vrni se nazaj na PRVO STRAN

Priporočamo ogled naslednjih novic:
  Kolumna: Zmešano vreme
Najlažje se je pritoževati nad nečim, kar nam ne more odgovarjati, se nam postaviti po robu, se zagovarjati pred nami. Vremenom, na primer.
petek, 3.8.2018
 
  Odkrili ključni element zadovoljstva
Študije zadovoljnih starostnikov kažejo, da so zadovoljni tudi in predvsem tisti, ki so znali uživati v malenkostih.
ponedeljek, 16.7.2018
 
  Kolumna: Pogled iz penziona
Berite na lastno odgovornost, pravi upokojena novinarka.
četrtek, 12.7.2018
 
 
 
 


 
Save Save