pišite nam | informacije o spletni strani | najbolj brane novice  
   
 
   
  PRVA STRAN  
  DRUŠTVA UPOKOJENCEV  
  MOJE ZDRAVJE  
  RECEPTI  
  MOJ VRT  
  ZANIMIVOSTI  
  IZLETI  
  ŠPORT IN REKREACIJA  
  ZDRAVA VADBA  
  PRAKTIČNI NASVETI  
  POMOČ, OSKRBA IN VAROVANA STANOVANJA  
  DOMOVI ZA STAREJŠE  
  POKOJNINE, FINANCE IN PRAVNI NASVETI  
 
Ko imamo sebe za boljše od drugih
četrtek, 26.10.2017
         

Ste prepričani, da vozite avto bolje kot drugi? Se vam zdi, da ste ljudem boljši prijatelj kot oni vam? Kaj porečete, če vam povemo, da večina ljudi o sebi misli enako? To sicer ni smiselno - po definiciji naj bi bila namreč polovica vseh ljudi podpovprečnih -, vendar drži. Ideja, da večina ljudi sebe ocenjuje bolj pozitivno kot druge, je temelj psiholoških raziskav. Znana je kot učinek "boljši od povprečja" ali iluzorna superiornost. Gre za prepričanje, da nekaj obvladamo bolje, kot je res, razglabljajo na portalu Curiosity.

Kar znaš ti, znam jaz bolje

  

Študija za študijo prinaša dokaze, da je ta učinek resničen, čeprav v zvezi z njim ostaja odprtih precej vprašanj. Eno je denimo, ali se to dogaja, ker ljudje preprosto čutijo potrebo po tem, da imajo sebe za boljše od drugih, ali pa gre za kaj neločljivo povezanega z načinom, na katerega ocenjujemo sami sebe, na podlagi česar se imamo za nadpovprečne. Sicer pa, je to res tako narobe? Nekateri med nami smo nedvomno nadpovprečni pri določenih stvareh in večina se nas ne bo tako zelo zmotila pri samoocenjevanju. "Prepričanje, da lahko tečemo hitreje od povprečja svoje ekipe, nas lahko dejansko motivira, da dosežemo boljši rezultat. Prepričanje, da lahko tečemo dvakrat hitreje od povprečja, pa je recept za neuspeh. Realnost se lahko izkrivi, še preden se zgodi, kar se mora zgoditi," piše v reviji The Economist.

Toda realnost se lahko zares izkrivi. Najbolj dojemljiv primer superiorne iluzornosti je študija iz leta 2013, objavljena v strokovni reviji British Journal of Social Psychology. Dojemljiv je zato, ker so se znanstveniki osredotočili na ljudi, ki so objektivno podpovprečni z vidika širokega razpona osebnostnih lastnosti, torej na zapornike. Izkazalo se je, da so se zaporniki v primerjavi z drugimi kaznjenci označili za bolj moralne, verodostojne, iskrene, zanesljive, sočutne, velikodušne in nežne ter tudi za bolj samoobvladane in pripravljene spoštovati zakone. To morda niti ne preseneča, ne nazadnje so se zaporniki ocenjevali v primerjavi s sebi podobnimi ljudmi. Preseneča pa, da so zaporniki sami sebe ocenili za boljše tudi v primerjavi s povprečnimi ljudmi, ki niso v zaporu, in sicer z vidika vseh lastnosti, razen ene. Gre za pripravljenost spoštovati zakone. Glede tega se sami sebi zdijo enaki kot povprečni ljudje, ki niso v zaporu.

Izkrivljena percepcija

Vse to je dokaz, da imamo ljudje pogosto precej izkrivljeno percepcijo lastnih sposobnosti. To je lahko dobro, ko poskušamo premagati kakšno oviro, kajti sicer se morda ne bi nikoli prijavili za kakšno delovno mesto, za katerega nismo povsem usposobljeni, ali na maraton, za katerega pravzaprav nismo pripravljeni. Po drugi strani pa povzroči, da težave podcenimo in jih ne začnemo reševati, ko bi jih morali. Obstaja pa še ena stvar. Ta učinek je, vsaj tako se zdi, kulturno pogojen. Neka kanadska študija je namreč razkrila, da ljudje iz vzhodnoazijskih kultur sebe nimajo za boljše od drugih. Vzrok utegne biti dejstvo, da zahodne družbe najbolj cenijo individualnost, medtem ko vzhodnjaške družbe najbolj cenijo kolektivnost in skupnost.

NR, vecer.com

Upokojitev in pokojnine 2017 - informacije

Bodite obveščeni, naročite se na e-novice: tukaj.

SaveSaveSave

- Vrni se nazaj na ZANIMIVOSTI

- Vrni se nazaj na PRVO STRAN

Priporočamo ogled naslednjih novic:
  Patološki narcisi so med nami. In vedno več jih je.
Jih (pre)poznate?
ponedeljek, 30.5.2016
 
  Svetovalni servis: Narcizem
Oseba, ki trpi zaradi narcizma, ima slabo samopodobo.
sreda, 4.10.2017
 
  Napuh
Dive so nadute, zdravniki so bogovi. Je res vedno tako?
ponedeljek, 21.3.2016
 
  Ljubezen iščemo ali nas najde?
Blažka Müller Pograjc in Aljoša Bagola prostodušno in brez zadržkov o svojem doživljanju zaljubljenosti in ljubezni.
nedelja, 16.4.2017
 
 
 
 


 
Save Save
Anketa
Kaj naredite z ostanki hrane?
  Zavržem jih.
  Pojem jih kasneje.
  Iz njih pripravim novo jed.
  Obroke načrtujem tako, da hrana ne ostaja.
  Z njimi nahranim živali.
   
Št. glasov 63