pišite nam | informacije o spletni strani | najbolj brane novice  
   
 
   
  PRVA STRAN  
  POKOJNINE, FINANCE IN PRAVNI NASVETI  
  DRUŠTVA UPOKOJENCEV  
  RECEPTI  
  MOJE ZDRAVJE  
  MOJ VRT  
  KULTURNI DOGODKI  
  IZLETI  
  ŠPORT IN REKREACIJA  
  ZDRAVA VADBA  
  POMOČ, OSKRBA IN VAROVANA STANOVANJA  
  DOMOVI ZA STAREJŠE  
  PRAKTIČNI NASVETI  
  RAZVEDRILO  
  PONUDBA ZDRAVILIŠČ  
  ZANIMIVOSTI  
   
 
   
 
Tek po javnih površinah: kdo bi se moral komu umikati?
četrtek, 26.10.2017
         

Večina ljudi teka po skupnih javnih površinah - parkih, ulicah in drugih poteh. Toda kdo je odgovoren za izogibanje trčenjem? Avtor nove znanstvene študije razkriva presenetljive ugotovitve.

Samo približno dvajset odstotkov ljudi, ki se ukvarjajo s tekom, teka po stezah na atletskih stadionih. Vsi drugi tečejo na površinah, ki niso zasnovane za ta namen, denimo po ulicah, parkih ter drugih poteh. Nekateri trdijo, da je tek na takih površinah transgresiven, saj z njim prestopamo meje atletske steze ter kljubujemo normam modernega tekmovalnega športa in poskusom vključevanja tekačev v okolje, načrtovano za hitrejše avtomobile in počasnejše pešce. Iz te perspektive je mogoče v teku celo videti poskus ponovnega prisvajanja ulic za druge oblike človeškega gibanja, torej način ponovnega poseljevanja urbanih površin.

Toda skupne površine v mestih zagotovo niso zasnovane za tek - pa recite, kar hočete, ugotavljajo v časniku The Guardian. Niso monokultura atletske steze, tekači pa ostanemo med tekom po ulicah ves čas ujeti v vsakdanje življenje, namesto da bi se odklopili od njega. Tukaj ni možnosti nevtralizacije niti predvidljivosti, pogajati se moramo z vsemi in vsem, kar javne površine postavijo pred nas. Ni pravil ali cestnih oznak, ki bi nas vodile pri srečevanju s psi, otroki na skirojih, neravno tlakovanimi pločniki, uličnimi svetilkami, gručami ljudi na avtobusnih postajah in kolesarji.

Ulična družbena lestvica

  

Najpogosteje se tekači srečujejo s pešci. Med tekom po ulicah se morajo z mimoidočimi nenehno pogajati, kdo se bo komu umaknil. Ta srečanja so tako banalna, da jim le redko posvečamo pozornost, razen če kak tekač sveta ne šokira s tem, da nekoga potisne pred avtobus ali trči v predsednika vlade. Toda ta hipna srečanja pomenijo veliko več. Ponujajo namreč vpogled v vsakdanje procese, ki so pomembni, ker vzpostavljajo družbeni red na ulicah. Vsako srečanje med tekačem in pešcem zahteva, da eden od njiju ali oba spremenita smer ali se ustavita. Izid teh srečanj lahko legitimira ali delegitimira posameznikove prostorske težnje in prispeva k ustvarjanju hierarhije, ki obstaja na ulici.

Medtem ko je o takih srečanjih in njihovih vplivih pri drugih oblikah mobilnosti, denimo o srečanjih med kolesarji in vozniki, že veliko znanega, pa srečanja med tekači in pešci še niso dovolj raziskana. Toda ker je tek vedno bolj priljubljen, ker se krepi njegov javnozdravstveni pomen in ker je vse pogosteje v uporabi kot oblika transporta, je pomembno, da ta srečanja razumemo ter preučimo, ali tekači sploh sodijo na ulice naših mest in na kakšen način.

Prav to so poskušali geograf Simon Cook in njegovi kolegi z Univerze v Plymouthu ugotoviti v okviru svoje raziskave. Ljudi, ki se ukvarjajo s tekom, so izprašali na dva načina, da bi razumeli, kako na pločniku potekajo pogajanja med njimi in pešci ter kako naj bi po njihovem mnenju potekala. Člane prve skupine so intervjuvali kar med tekom. Povprašali so jih po njihovih izkušnjah, tudi pri izogibanju pešcem. Člane druge skupine so pred tekom opremili s športnimi kamerami, intervjuvali pa so jih pozneje, ko so skupaj gledali posnetke. Pri tem so odkrili zanimivo vrednotno-vedenjsko vrzel - razliko v tem, kako naj bi se ljudje po lastnih besedah vedli v določenih situacijah in kako se potem v resnici vedejo. Medtem ko so nekateri tekači v okviru študije menili, da so oni tisti, ki nosijo odgovornost za uspešen izid pogajanj pri srečevanju s pešci, zlasti ker so hitrejši in v manjšini, so drugi to odgovornost prenesli na pešce, saj se lahko hitreje ustavijo ali spremenijo smer. Toda večina tekačev je zavzela diplomatsko stališče, da tekači in pešci odgovornost v tem primeru nosijo enakovredno, saj se jim zdi, da imajo oboji enako pravico uporabljati javne površine.

Zaradi različnih pogledov na to, kdo naj prevzame odgovornost, se zastavlja vprašanje, kako srečanja med tekači in pešci sploh potekajo. Cookova raziskava je pokazala, da tekači pri srečevanju s pešci uporabljajo številne taktike. Najpogostejše tri so umikanje, sestop s pločnika in slalomiranje. Vsaka zahteva drugačen odziv tekačevega telesa in pri vsaki je drugačna tudi stopnja odgovornosti, ki jo pri srečevanju s pešci prevzemajo tekači. Prav tukaj postane očitna prej omenjena vrednotno-vedenjska vrzel.

Pri taktiki umikanja tekači in pešci nosijo enako odgovornost pri pogajanjih o tem, kako se bodo srečali na pločniku, zato je njihov položaj v hierarhiji mobilnosti enakovreden. Tekači v tem primeru s telesnimi gibi nakažejo svoj namen, vendar se zanašajo na ustrezen odziv pešcev. Pravzaprav se umaknejo na eno stran pločnika, da naredijo prostor, kamor naj bi stopili pešci, ko gredo mimo njih. Na videz gre za zelo preprost scenarij. Toda mnoga srečanja niso tako preprosta - pogosto je prostora premalo, na ulici vlada velika gneča, tekači se pešcem približajo od zadaj, na pločnikih pa stoji še veliko drugih ovir, mimo katerih je treba krmariti.

Tekači prevzemajo breme odgovornosti

Tekači menijo, da v bolj zapletenih situacijah sami nosijo večji del odgovornosti za uspešno srečevanje s pešci. Tedaj običajno uporabijo drugi taktiki - sestop s pločnika in slalomiranje. V prvem primeru tekač stopi s pločnika in naprej teče po cesti, da se izogne pešcem. Za nekatere je ta pristop nedoumljiv, saj je povezan s številnimi nevarnostmi, medtem ko je za druge povsem sprejemljiv, saj se jim zdi premikanje avtomobilov bolj predvidljivo, srečanja z njimi pa lažje izvedljiva kot srečanja s pešci. Pri slalomiranju se morajo tekači s telesom izogibati drugim ljudem in predmetom na pločniku, kar je še posebej težko v primeru nepričakovanih ovir in premikov pešcev. Tako kot pri sestopu s pločnika tekači tudi pri slalomiranju prevzamejo popolno odgovornost, medtem ko si utirajo pot po ulicah. Čeprav je to najtežji način pogajanja s pešci, je včasih najbolj učinkovit, zlasti v situacijah, ko je najbolje, da tekač sam navigira okoli drugih ljudi na ulici.

Tekači morajo pri vsakem srečanju s pešci v hipu sprejeti odločitev, ali se bodo umaknili, sestopili s pločnika ali slalomirali. To seveda ne pomeni, da te odločitve sprejemajo na slepo in brez premisleka. Tekači so dejansko pravi strokovnjaki za hitro in premišljeno presojanje razmer, na podlagi česar se nato odločijo, katera taktika je v danem primeru najboljša in najbolj primerna.

Tukaj znova postane očitna vrednotno-vedenjska vrzel. Čeprav večina tekačev meni, da bi morala biti odgovornost deljena, pa pogosto sami prevzemajo vso breme pogajanj pri srečevanju s pešci. Tekačem se zdi, da imajo enako pravico do uporabe javnih površin kot pešci. Zato bi morali po njihovem mnenju oboji sodelovati pri pogajanjih o tem, na kakšen način se bodo na ulici srečali in se izognili trčenju. Kljub temu pa način in hitrost gibanja tekačev in pešcev nakazujeta, da so slednji na vrhu ulične hierarhije, saj so tekači tisti, ki pogosteje spreminjajo smer gibanja in prepuščajo svoj prostor drugim.

Kmalu drugačne javne površne?

Kako se lahko torej tekači vključijo v življenje v naših mestih in krajih? Na veliko načinov in kjerkoli želijo, če so se le pripravljeni pri vsakem srečanju s pešci umakniti. Čeprav postaja tek vedno bolj priljubljena in pomembna aktivnost za posameznike, skupnosti in vso družbo, pa se z umikanjem z atletskih stez odreka tudi svoji zahtevi po lastnem teritoriju in primatu tekačev. To zahtevo je treba med tekom po ulicah ves čas na novo postavljati ter jo pogosto podrejati zahtevam drugih ljudi. Ja, večinoma so to nepomembne zahteve, s katerimi se v svojem tekaškem življenju srečamo neštetokrat. Toda površine, na katerih moramo teči, so pomembne - in morda je nastopil čas, da začnemo tek upoštevati pri oblikovanju svojih javnih površin.


NR, vecer.com

Upokojitev in pokojnine 2017 - informacije

Bodite obveščeni, naročite se na e-novice: tukaj.

Save

- Vrni se nazaj na ŠPORT IN REKREACIJA

- Vrni se nazaj na PRVO STRAN

Priporočamo ogled naslednjih novic:
  Senior športna vadba za križ
Nemalokrat so vzrok bolečinam v križnem predelu slaba moč mišic medeničnega obroča. Tu je vaja za okrepitev.
petek, 5.8.2016
 
  Svetovalni servis: Tekaške priprave pred Ljubljanskim maratonom
Zadnjo nedeljo v oktobru bo teklo več kot 18 200 tekačev...
petek, 13.10.2017
 
  Nasveti za gorski tek oz. tek na Šmarno goro
Po teku imejte aktiven počitek.
torek, 26.9.2017
 
  Kako se obleči za tek?
Tek je primeren prav za vsakega zdravega človeka, če nima težav s srcem, s koleni ali s hrbtenico. 
torek, 19.9.2017
 
  Tek - priprave, trening, hrana
Kako načrtovati trening, kakšne so najpogostejše poškodbe tekačev, kako teči v toplem, kako v hladnem vremenu ...?
petek, 9.5.2014
 
 
 
 
Save Save