pišite nam | informacije o spletni strani | najbolj brane novice  
   
 
   
  PRVA STRAN  
  DRUŠTVA UPOKOJENCEV  
  MOJE ZDRAVJE  
  RECEPTI  
  MOJ VRT  
  ZANIMIVOSTI  
  IZLETI  
  ŠPORT IN REKREACIJA  
  ZDRAVA VADBA  
  PRAKTIČNI NASVETI  
  POMOČ, OSKRBA IN VAROVANA STANOVANJA  
  DOMOVI ZA STAREJŠE  
  POKOJNINE, FINANCE IN PRAVNI NASVETI  
  PONUDBA ZDRAVILIŠČ  
 
Za tako snov bi ubijali!
sreda, 7.3.2018
         

Ambulanta 202: Za tako snov bi ubijali!
(ponovitev oddaje)

V kozmetiki se vse vrti okrog marketinga, pravita urednika več kot devetsto strani obsegajoče knjige Sodobna kozmetika.
“Če se malo pošalim, bi industrija ubijala za snov, ki bi zares globinsko prodrla v kožo in jo nahranila od znotraj,” eno od pogostih zavajajočih navedb pri opisu kozmetike zavrne doc. dr. Nina Kočevar Glavač.
Doc. dr. Nina Kočevar Glavač je skupaj z izr. prof. dr. Damjanom Janešem uredila več kot 900 strani dolgo knjigo Sodobna kozmetika, ki je tudi v svetovnem merilu izjemen pregled lastnosti in delovanja sestavin sodobne kozmetike.

Zakonodaja nam ni v pomoč

Kako ob izjemno pestri ponudbi izdelkov in med številnimi sestavinami z latinskimi imeni, navedenimi na deklaracijah, sploh vemo, kaj kateri izdelek vsebuje, katere snovi so morda nevarne, katerih bi moralo biti več, če bi res želeli, da učinkujejo? Zakonodaja nam pri tem ni prav v pomoč, od proizvajalcev zahteva le, da našteje sestavine v pravilnem padajočem vrstnem redu, pri tem pa jim ni treba navesti njihovih deležev. Še večja težava so rastlinski izvlečki: »Ti so popolnoma neopredeljeni, nikjer ne piše, kakšni so, kako so pripravljeni, koliko aktivnih sestavin je v končnem izdelku,« pravi dr. Janeš.

Odlične je zelo težko ločiti od slabih

“Kozmetika se, roko na srce, vrti okoli marketinga, bolj ko je neka sestavina eksotična, manj ko je je, bolj bo marketing to poudarjal,” je prepričana dr. Nina Kočevar Glavač.
“Težava je v tem, da imamo seveda tudi odlične kozmetične izdelke, a jih povprečen uporabnik ne more ločiti od slabih.“
Pri ločevanju dobrih in slabih kozmetičnih izdelkov nekoliko pomagajo certifikati. Nabor je res velik in je treba vsakega preverjati, a so lahko dobro vodilo. Velika težava je naročanje po spletu: evropska zakonodaja razmeroma dobro ureja področje varnosti kozmetičnih izdelkov, nimamo pa nikakršnega zagotovila, kaj je z izdelki iz tretjega sveta, kaj je v njih, kako so bili testirani in seveda je tudi varstvo potrošnika ob pritožbah le teoretično, še opozarja dr. Janeš.

Ceramidi skoraj v homeopatskih količinah

Nam je lahko v pomoč pri odločanju o kakovosti tudi cena? “Žal nikakor ne,” se strinjata oba. “Zelo zloglasen primer so bili pred leti ceramidi. Večina krem jih je vsebovala v tako nizkih koncentracijah, da so bili že skoraj kot homeopatske razredčine, ljudje pa so pričakovali, da bodo seveda učinkovali. To je hudo zavajanje. Novejši primer je ekotin.”
“V znanstvenih raziskavah so potrdili, da ima ekotin dobre vlažilne učinke v dvoodstotni oziroma nekajodstotni koncentraciji, izdelki na trgu pa ga vsebujejo 0,1 odstotka. Oglašujejo pa, da ima izdelek izjemno vlažilno delovanje. Tega ne bi smeli,” sta odločna sogovornika.
Parabeni: nikakor ni vse črno-belo

Kaj pa sestavine, ki naj bi bile škodljive? Zadnje čase so na zatožni klopi predvsem parabeni. »Ti so med najbolj znanimi konzervansi, ki jih poznamo že desetletja. Nekateri so celo enaki naravnim in jih najdemo v borovnicah.
"V gonji proti njim zdaj uporabljamo veliko manj raziskane konzervanse. In čeprav pri parabenih stvari niso črno-bele, jih zdaj dajemo vse v en koš. Pri tem je res zmeda.”
Povsem naravna kozmetika – ali je res?

“Povsem naravna bo zelo težko. Večina sodobnih izdelkov ima namreč za osnovo vodo, kar pomeni, da je verjetnost okužbe z mikroorganizmi res velika. Zato moramo uporabiti tudi konzervanse. Lahko bi seveda naredili tudi stoodstotno naravne izdelke, a to bi bili potem zelo mastni in ‘težki’, ki pa danes niso več trend. Danes želimo ‘lahke’ emulzije, kreme, serume, pri teh pa brez konzervansov ne gre, saj bi se sicer lahko v njih razmnožili nevarni mikroorganizmi.”

“… prodrla bo globoko in …”

“Pri vsaki učinkovini, za katero obljubljajo, da bo ‘prodrla globoko in jo nahranila od znotraj’, moramo vedeti, da je koža namenjena zaščitni funkciji, njena zgradba je takšna, da prepušča le res malo snovi. Zato so vse te navedbe bolj ko ne obljube.”
“In še nekaj je treba vedeti: seveda vsaka krema učinkuje na površino kože, to nedvomno, a učinek traja le med njeno uporabo. Kmalu potem, ko jo bomo prenehali uporabljati, bo koža taka, kot je bila prej.
“Mnogo premalo pa povemo o tem, da je najbolj bistvena ‘hrana’, ki prihaja od znotraj, od pravilne prehrane, zadostne hidracije telesa, telesne dejavnosti, stresa … To bi nas moralo bolj skrbeti. Zunanje nanašanje ni tako odločilno, kot je to,” menita farmacevta.
Kozmetika iz lekarne ni nujno učinkovitejša

“Že samo zato, ker razumemo lekarno kot institucijo, ki se ukvarja z zdravjem, imamo podzavestno tudi kozmetiko, kupljeno v lekarni, za bolj učinkovito. Ob tem bi se morali zavedati, da je običajna kozmetika že v osnovi namenjena le negi, ohranjanju njene funkcije, ne pa zdravljenju, in da zato  ne more imeti posebnih učinkov. Drugače je s posebnimi medicinskimi kremami na recept. Ker se v lekarnah prodaja marsikaj, bi morali biti res pozorni na to, kaj je izdelek za zdravljenje in kaj običajen kozmetični izdelek. Samo zato, ker se prodaja v lekarni, nobena običajna kozmetika ni boljša,”  opozarja na razliko dr. Janeš.
Najprej uničimo naravno zaščito kože in jo potem poskušamo nadomestiti

Osnovna filozofija vsega znanja, zbranega med urejanjem te knjige, je zagotovo, da bi morala biti kozmetika veliko bolj preprosta. V takem izdelku morajo biti le sestavine, ki so nujno potrebne, a naj bodo izbrane premišljeno in v koncentracijah, ki res lahko delujejo. In ne nazadnje, morale bi biti tudi okoljsko sprejemljive, da se izdelek na naši koži razgradi v snovi, ki jih poznata tako naše telo kot narava.
“Predvsem pa bi se morali zavedati, da kozmetiko uporabljamo prepogosto in preveč. Sploh čistila za kožo, ki ima svojo zaščitno plast. Umivati jo je treba predvsem na predelih telesa, kjer se bolj znojimo ali imamo več žlez lojnic, vendar pa je vsakodnevna uporaba gela po vsem telesu zelo pretirana,” svetuje dr. Janeš.



Pripravila: Jana Vidic
Foto: RTV SLO


Prinaša aktualne informacije o zdravju, novosti v zdravstvu in spodbuja pravočasno prepoznavanje znakov obolenj, opozarja na premalo poznane bolezni.

Bodite obveščeni, naročite se na e-novice: tukaj.

- Vrni se nazaj na PRAKTIČNI NASVETI

- Vrni se nazaj na PRVO STRAN

Priporočamo ogled naslednjih novic:
  Bananina maska za poškodovane lase
Lasje so kljub mili zimi izpostavljeni slabšim vplivom iz okolja.
nedelja, 7.2.2016
 
  Maska proti gubam
Za napeto in prekrvavljeno kožo v zimskih dneh.
torek, 16.1.2018
 
  Za obilico kivija
Rastlina kivija prva tri leta dela koreninski sistem, ki bo črpal vodo in hranila za celo rastlino. Šele potem začne razvijati...
petek, 2.3.2018
 
  Prebavni encimi – skrivnost dobre prebave
Encimi pomagajo graditi telo, ga čistiti toksinov in zdraviti.
petek, 23.2.2018
 
 
 
 


 
Save Save