pišite nam | informacije o spletni strani | najbolj brane novice  
   
 
   
  PRVA STRAN  
  DRUŠTVA UPOKOJENCEV  
  MOJE ZDRAVJE  
  RECEPTI  
  MOJ VRT  
  ZANIMIVOSTI  
  IZLETI  
  ŠPORT IN REKREACIJA  
  ZDRAVA VADBA  
  PRAKTIČNI NASVETI  
  POMOČ, OSKRBA IN VAROVANA STANOVANJA  
  DOMOVI ZA STAREJŠE  
  POKOJNINE, FINANCE IN PRAVNI NASVETI  
 
Kulinarično bogastvo iz gozda
četrtek, 12.4.2018
         

Gozdovi nam ponujajo pravo kulinarično bogastvo, z gozdnimi sadeži in plodovi si lahko popestrimo vsakdanjo prehrano.

V prazgodovini je bil gozd poleg vode glavni vir hrane za človeka. Skozi razvoj človeštva se je spreminjal tudi pomen gozda kot vira hrane, a tudi danes je gozd zanimiv vir živil. Glavnino naše prehrane seveda pridelujemo zunaj gozda, a sadovi in plodovi, ki rastejo v gozdovih, so lahko - poleg divjačine - zelo pomembna, zdrava in koristna dopolnitev običajne prehrane.

Ko kdo omeni hrano iz gozda, običajno pomislimo na divjačino, kostanj, gobe in robide, morda še na borovnice, lešnike in šipek. In se krog počasi sklene. A pravi poznavalci bogastva gozdov najdejo med drevjem, grmičevjem in preostalim gozdnim rastjem še veliko drugega, kar se na krožniku spremeni v izjemno okusno jed. Drnulje in trnulje, želod in žir, smrekovi vršički, jerebika, šipek, bukovi listi, mokovec, bezeg in črni bezeg so le nekateri izmed plodov, ki nam jih ponujajo gozdovi. Šparglji v grmičevju in čemaž na robu gozda, ki meji na travnik, pa itak sodijo med najbolj znano in priljubljeno rastje.

Hrana, ki raste v gozdu, je prava super hrana, ki jo ponuja narava. A treba je biti previden. Ne le pri nabiranju gob, tudi pri nabiranju drugih gozdnih plodov in sadežev dajmo v košaro samo tiste, ki jih res dobro poznamo. Kajti v gozdu rastejo tudi strupeni sadeži, in če bi jih zaužili na nepravi način, bi si povzročili marsikatero neljubo težavo. Poznavalci pravijo, da v naših gozdovih raste okoli 20 vrst užitnih plodov in okoli 200 vrst divje zelenjave in začimbnic oziroma zelišč. Torej pozivi k previdnosti nikakor niso odveč.

Da recepti za jedi, ki jih pripravljamo s tem, kar naberemo v gozdu, ne bi šli v pozabo in bi jih ohranili za naslednje generacije, so v Zavodu za gozdove Slovenije leta 2010 izdali knjigo Iz lonca diši po gozdu. Recepte so prispevali zaposleni, v predgovoru h knjigi so tako zapisali, da kot gozdarji gozdove zelo dobro poznajo in se zavedajo, da je, v omejeni količini seveda, gozd pravi živilski supermarket. Ponudba je sezonska in raznovrstna, eko in bio. Zakaj torej ne bi na enem mestu zbrali receptov, po katerih mnogi pripravljajo raznovrstne jedi. Če dodamo še več knjig o pripravi hrane iz užitnih samoniklih rastlin, med njimi tudi gozdnih, ki jih je napisal Dario Cortese, izjemni poznavalec vsega, kar raste v naravi, in knjižico Petre Kavšek Gozdna kuhinja, že imamo sicer majhno, a originalno zbirko receptov o tem, kako v domači kuhinji uporabiti tisto, kar raste v gozdu (in na bližnjem travniku seveda).

Torej, zakaj ne pripraviti bukovega likerja ali solate iz mladih bukovih listov? Ti so, po pričevanju avtorjev nekaj receptov, izjemno okusni, mehki in nežni, ko jih naberemo še čisto mlade. Marca in aprila bo šla v slast solata iz lobodike. Sirup iz smrekovih vršičkov, ki jih nabiramo spomladi in v plasteh izmenično zlagamo s sladkorjem, je že skorajda ponarodelo domače zdravilo, sadni sir iz jerebike je popestritev na seznamu sladkih prigrizkov, čemaževi ajdovi štruklji in zeliščna polenta z gobovim ragujem pa že prava poslastica. Mnogi ne vedo, da so želod včasih uporabljali kot nadomestek za kavo, Dario Cortese pa bukov žir priporoča za uporabo kot kostanj - žir prepražimo oziroma prepečemo kot kostanj, potem sam "skoči" iz lupine in že je nared, da se posladkamo z njim. Lahko pa ga, podobno kot pinjole, zmletega uporabimo za pripravo pesta.

Za različne gobove juhe imamo skorajda toliko receptov, kot je tistih, ki jo kuhajo, lahko pa iz gob pripravimo tudi polpete. Zanimiva zna biti tudi kostanjeva juha, pogumnejši in željni novih kombinacij bodo pripravili divjačinsko-kostanjev golaž. Iz bezgovih cvetov lahko pripravimo bovlo, šabeso ali sirup, iz gozdnih sadežev pa priljubljeno in daleč naokoli znano pohorsko omleto. Sok iz drnulj bo nekaj povsem posebnega, trdijo poznavalci gozdnih sadežev, tudi šipkov, borovničev ali lipov liker popestri ponudbo domačih pijač. 

Pazite pri čemažu

O uporabi špargljev in čemaža skorajda ne gre izgubljati besed, sodijo med rastline, ki jih večina dobro pozna in s pridom uporablja. Vendar je treba biti pri nabiranju čemaža zelo previden, da listov te rastline ne zamenjamo s podobnimi, a strupenimi.

Najbolj so mu podobni listi šmarnice, bele čmerike in jesenskega podleska. Nekatere od teh rastlin vsebujejo zelo strupene sestavine. V Sloveniji smo imeli pred nekaj leti tudi dva smrtna primera, ko so ljudje, misleč, da jedo čemaž, zaužili njemu podobne strupene liste.


Vir: Zora Štok, vecer.com
Foto: fiftydegreesnorth.com


Bodite obveščeni, naročite se na e-novice: tukaj.

Save Save Save

- Vrni se nazaj na PRAKTIČNI NASVETI

- Vrni se nazaj na PRVO STRAN

Priporočamo ogled naslednjih novic:
  Med in zelišča v zdravilnih pripravkih
Med je eno najstarejših naravnih zdravil, ki ga ljudje še danes s pridom uporabljamo. Zaradi pozitivnih učinkov...
nedelja, 29.10.2017
 
  Čemaževi štruklji
Pričenja se sezona čemaža.
ponedeljek, 1.5.2017
 
  Kostanjev kolač s cimetom
Prišla je jesen, čas kostanjevih dobrot.
petek, 13.10.2017
 
  Ajdove palačinke z borovnicami
Za pripravo sladice potrebujemo 1/4 kilograma borovnic.
nedelja, 9.7.2017
 
 
 
 


 
Save Save
Anketa
Kaj naredite z ostanki hrane?
  Zavržem jih.
  Pojem jih kasneje.
  Iz njih pripravim novo jed.
  Obroke načrtujem tako, da hrana ne ostaja.
  Z njimi nahranim živali.
   
Št. glasov 63