pišite nam | informacije o spletni strani | najbolj brane novice  
   
 
   
  PRVA STRAN  
  POKOJNINE, FINANCE IN PRAVNI NASVETI  
  DRUŠTVA UPOKOJENCEV  
  RECEPTI  
  MOJE ZDRAVJE  
  MOJ VRT  
  KULTURNI DOGODKI  
  IZLETI  
  ŠPORT IN REKREACIJA  
  ZDRAVA VADBA  
  POMOČ, OSKRBA IN VAROVANA STANOVANJA  
  DOMOVI ZA STAREJŠE  
  PRAKTIČNI NASVETI  
  RAZVEDRILO  
  PONUDBA ZDRAVILIŠČ  
  ZANIMIVOSTI  
   
 
   
 
Sladka potepanja po dolenjskem raju
sreda, 23.8.2017
         

V neposredni okolici Term Dolenjske Toplice se skriva obilo naravnih, zgodovinskih in gostoljubnih biserov, tako da se gostje lahko vsak dan odpravijo na prijeten potep.


Helena Peternel Pečauer


Zelena barva mogočnega Kočevskega Roga in Gorjancev se čudovito preliva z odtenki sanjave Krke in vinorodnimi griči, ki so najlepši ravno v okolici Dolenjskih Toplic. Tam živijo tudi prav posebni ljudje. Odprti, prijazni, gostoljubni. Ni čudno, da se gostje Term Dolenjske Toplice, po namakanju v zdravilnih vrelcih, tako radi podružijo z njimi.  Potep v okolico si lahko privoščijo vsak dan, saj jim niti pot do najbolj oddaljenih krajev ne vzame več kot pol ure vožnje, do večine pa se lahko preprosto sprehodijo.

V Termah Krka se zavedajo, kako pomembna je vpetost turistične ponudbe v lokalno okolje, zato tamkajšnji animatorji poskrbijo za organizirane izlete, ki vsakogar očarajo. Posamezne točke, ki so med gosti najbolj priljubljene, je Jani Kramar, naš gostitelj in animator v Termah Dolenjske Toplice, strnil v pestro enodnevno izkušnjo.


Gostje Term Dolenjske Toplice se poleg kopanja in razvajanja ob termalnih vrelcih radi odpravijo na potepanje po slikoviti okolici.

Le streljaj od hotela Balnea leži vas Bušinec, v njej pa se razprostira domačija Janeza Bučarja, sadjarja in največjega dolenjskega mojstra za naravno integrirano predelavo sadja v sokove, kise različnih okusov ter jabolčni čips. »Ta kraj je le tri kilometre oddaljen od Dolenjskih Toplic. Goste iz term k Bučarjevim vozimo z avtobusi, velikokrat pa do kmetije organiziramo kar nordijsko hojo. Zelo jih zanima, kje rastejo jabolka, ki si jih lahko vsak dan privoščijo v hotelski restavraciji,« je pojasnil Kramar.

Že po nekaj minutah vožnje smo zapeljali na kmečko dvorišče, kjer nas je s širokim nasmehom pozdravil gospodar Janez. »Naša kmetija je kar velika, obsega skoraj 30 hektarjev, sadovnjaki jih zavzemajo več kot pet. Bučarji se že od nekdaj ukvarjamo s sadjarstvom. Glavna so jabolka, najstarejše jablane pa stare preko 80 let. Od leta 2004 imamo predelavo sadja na kmetiji registrirano kot dopolnilno dejavnost, vsi naši izdelki, zdaj imamo že več kot 50 različnih, so narejeni brez žvepla, konzervansov ali stabilizatorjev,« je zagotovil gospodar.


Po okolici vodi veliko kolesarskih in pohodniških poti različnih težavnostnih stopenj. Primerne so za družine in starejše, pa tudi za zmogljivejše športne navdušence. 

Zdrava domača jabolka

Verjetno ni treba posebej poudarjati, da v nasadih z blizu 11.000 drevesi pridelajo kar lepe količine sadja. »Ves čas je treba delati, obrezovati, gnojiti, škropiti z dovoljenimi pripravki, saj morajo biti plodovi brez pesticidov in drugih primesi,« je pripomnil Bučar in nas popeljal v moderne prostore za predelavo. Ko je opazil začudenje nad velikostjo strojev, se je pohvalil: »Vsi so izdelani po mojih načrtih. Tisto, kar lahko kupiš v trgovini, ni to, kar bi mi radi. Človek mora natančno vedeti, kaj potrebuje. Tale 'mašina' naredi vse, natoči vodo, jabolka opere, še enkrat oplakne, voda se odtoči, potem sadje zmelje, pošlje v prešo, od tam gre zmes v bazen, iz njega v cisterno in v pasterizacijo. Vse po zaprtem sistemu.«


Pri razvoju izdelkov sodelujejo s Termami Dolenjske Toplice

To, da so pri Bučarjevih dobri, potrjuje tudi vrsta najvišjih priznanj in medalj, ki jih je za svoje izdelke dobil na številnih ocenjevanjih. »Po sto ton jabolk predelamo vsako leto. Pri nas tudi jabolčni kis delamo iz soka, ne iz tropin. To se ne sme, zaradi metilnega alkohola. Nobenih kemikalij ni zraven. Leto in pol traja, da dobimo kakovosten izdelek.«

Potem kisu dodajajo česen, pehtran, hren, rožmarin, med ali kaj drugega. »Okuse so nam pomagali razviti kuharji iz Term Dolenjske Toplice, ki naše kise vsak dan uporabljajo za kulinarične specialitete,« je razložil Bučar. »Ljudje smo spoznali, da so za nas primerna le naravna živila, ki vsebujejo veliko organskih snovi, vsestranska uporabnost jabolčnega kisa pa je poznana tisočletja.«

Pokazal nam je še sušilnico za jabolka, kjer na 55 °C sušijo ročno narezane jabolčne krhlje pa tudi čips, ki je v zadnjem času zelo moden. »To počnemo vsak dan od novembra do maja. Jabolka morajo biti do konca dozorjena, da imajo primerno sladkobo in predelan škrob. Le v tem primeru krhlji ne potemnijo,« je poudaril, nam pokazal še sadne marmelade, ki jih na kmetiji kuhajo, in likerje.

Kar 65 različnih izdelkov prodajajo v svoji trgovinici na kmetiji. Janezova žena Marija nam je postregla z okusnim jabolčnim zavitkom. »Tudi gostje, ki prihajajo iz Term Dolenjske Toplice, ga imajo nadvse radi,« pravi gospa Marija in nam ga spet ponudi. Mmm, najraje bi kar ostali pri njih.


Pregrešno sladka Berryshka

Čeprav težko, smo se le poslovili od Bučarjevih in se odpravili le malo naprej, do slikovite vasi Obrh. Ustavili smo se pri Jožetu Kendi, ki je v prijazno okolje ob turkiznem vodnem izviru postavil čokoladnico in destilarno Berryshka.

Iz Dolenjskih Toplic do čokoladnice in destilarne Berryshka je 45 minut zmerne hoje, zato se gostje radi kar peš odpravijo okušat sladke dobrote.
 

Podjetniška zgodba Jožeta Kende, ki je po rodu iz Idrije, na Dolenjsko pa ga je pripeljala ljubezen, se je začela leta 1990, še bolj intenzivno pa desetletje kasneje, ko je na dražbi kupil staro destilarno. Skupaj z ženo Mileno in sinom Samom je zdaj solastnik velikega podjetja. »Sprva sem izdeloval le eterična olja. Ker sem včasih delal v Krki in Drogi, sem precej vedel o zeliščih in gozdnih sadežih,« je povedal. »Začel sem z brinjem in jelkinimi storži. Brinje, ki je ostalo za eteričnim oljem, smo kmalu predelovati v brinjevec, kasneje se je na seznamu izdelkov znašel še borovničevec, ki ga imajo Dolenjci zelo radi, sledil je orehov liker in še likerji iz aronije, češenj in drugega jagodičevja. Prav vse delamo po tradicionalnih družinskih recepturah. Devet okusov smo že razvili, veliko izvozimo na britanski trg. Ker pa ima moja hči Zdenka v Idriji slaščičarno, smo se pred tremi leti lotili še ročne izdelave čokolade, saj se lepo poda k sladki pijači.«

Obiskovalcem jo v Berryshki postrežejo kar v čokoladnih kozarčkih, ki jih je treba seveda na koncu pojesti. Produkt iz brinja, Brin gin, in šibkejšo različico, London gin, ki vsebujeta devet različnih zelišč, pa ponudijo v močno ohlajenih kamnitih kozarčkih, da se pijača ne segreje niti v poletni vročini, ko goste radi posedijo na zanimivo urejeni terasi.




Skrivnostna Jagodka iz Hudičevega turna

Od kod pa ime Berryshka? »O, to je pa stara zgodba. Iz 17. stoletja. Nedaleč stran je kraj Soteska. Tam že tristo let stoji in buri duhove skrivnostni baročni stolp domnevnih skritih sladkosti in pregrehe. Imenuje se Hudičev turn. Vrt ob njem je bil menda poln sadežev, iz katerih je, po legendi, čutna ženska z imenom Berryshka, ki so ji po domače rekli Jagodka, pripravila opojne napoje. Mi smo zgodbo obudili. Ker pri nas v glavnem predelujemo jagodičje, se nam je ime Berryshka zdelo pravo,« je pojasnil Jože Kenda, medtem ko smo skupaj okušali slastne izdelke.

Semiške penine po francosko

Pot smo nadaljevali proti Semiču, k vinarju Ivanu Simoniču, ki v svoji kleti dela penine. Je prvi Belokranjec, ki je sprejel ta izziv, pa še po tradicionalnem receptu iz francoske Champagne jih izdeluje. »Začel sem pred 22 leti, leta 2000 pa je luč sveta zagledala polsuha Semiška penina in že leto kasneje na sejmu v Gornji Radgoni dobila zlato medaljo. To je bila zame velika stimulacija. 2009. je dozorela prva serija Semiške penine Barrique, pri kateri je vino pred polnjenjem v steklenice eno leto zorelo v barrique sodčkih. Nanjo sem zelo ponosen.«

Simoničeve penine vsako leto dobivajo zlata in srebrna odličja na KŽS v Gornji Radgoni, pa tudi na svetovnih tekmovanjih jih uvrščajo med najboljših deset odstotkov.



Zorenje v morskih globinah

»Naša najnovejša pridobitev je Semiška penina Poseidon, ki je dozorevala v globinah Jadranskega morja pri konstantni temperaturi 12 do 13 °C,« je pripovedoval Ivan, medtem ko nam je razkazoval različne penine. V njegovi sodobni kleti zorijo v več kot 20.000 steklenicah.

Simoničevi vinogradi se razprostirajo na območju Črešnjevca in Semiške gore. »To so še posebej sončne lege, zemlja pa kakovostna, kar je nujno za pridelavo grozdja za penine. Naši vinogradi so zasajeni s sortami chardonnay, kerner, laški rizling, sauvignon in modra frankinja,« je naštel Ivan, inženir agronomije. Za enak poklic se je odločil tudi njegov sin Gregor, zdaj že zelo pomemben člen v domači kleti in prvi Slovenec, ki je magistriral iz penin. Mladi vinar nam je razložil: »Do penečega vina se lahko pride po treh postopkih, mi pa ga delamo po klasični šampanjski metodi, z dvema vrenjema kvasovk v steklenici, kar traja vsaj tri leta, pri najžlahtnejših pa kar sedem. Potem kvasovke odstranimo in penino pretočimo v steklenice, ki gredo v prodajo.«

Povedal nam je še, da moramo penino vedno postreči ohlajeno na šest do osem stopinj, praviloma v visokih in ozkih pecljatih kozarcih, »da so mehurčki čim tanjši in čim dlje potujejo kvišku. To poudari njihovo aromo. O tem, kakšna bo, pri naših peninah odločajo očetove izkušnje in moje mlade brbončice.«

Pri Tončkovih sinovih

Po okušanju strastnih mehurčkov sploh nismo opazili, kdaj smo se pripeljali do Mladice, tako blizu Simoničeve kleti je. Tam sta nas pred lepo urejeno rojstno hišo Tončka Pluta, ljudskega pevca in godca na bršljanov list, prijazno pozdravila njegova sinova Slavo in Toni.

Hiša je bila zgrajena še v času Marije Terezije, zdaj sta v njej uredila godčevo spominsko sobo, večji del hiše pa sta nekaj let po očetovi smrti preuredila v muzej. V sklop domačije sodi tudi 18 hektarov velika ekološka kmetija, kjer se Slavo z ženo Blažko ukvarja predvsem z ovčerejo, pri vodenju muzeja pa sodeluje tudi Tonijeva družina.

»Nisva pričakovala, da bo toliko ljudi prišlo pogledat atovo rojstno hišo. Pogosto prihajajo gostje iz bližnjih Term Dolenjske Toplice,« je povedal Toni. Kako ne bi, saj znata z bratom lepo poskrbeti zanje. Napovedane skupine sprejmeta z belokranjsko pogačo in vinom ter z glasbo, ki jo je imel Tonček tako rad. Poskrbel je, da znata oba sinova igrati na harmoniko.

Tudi nas sta brata Plut prijazno sprejela in nam razkazala hišo. »Je takšna kot pred 250 leti, le črne kuhinje ni več, ker si je najina stara mama menda zelo želela bolj sodobne,« je povedal Slavo. Vsa oprema je lepo ohranjena, še iz časov, ko se je Tonček rodil, v spominski hiši pa so na ogled tudi številne fotografije, plakete, časopisni članki in drugi dokumenti, ki prikazujejo življenje in delo znanega Belokranjca.

Od malega gluh, a s stoodstotnim posluhom

»Oče je veljal za preprostega, poštenega, radoživega in dobrodušnega šaljivca. Še pri 90. je z igranjem na bršljanov list redno nastopal po festivalih narodno zabavne glasbe po vsej Sloveniji in Evropi, bil je v Dordrechtu, Rotterdamu, v Zakopanih, povabili pa so ga tudi na Rock Otočec, kjer so ga mladi proglasili za najstarejšega rokerja. Le v Nashville ni šel, ker se ni hotel peljati z letalom,« je malo za šalo, malo zares pripomnil Slavo.

Toni je dodal: »Vsi so se čudili, da je imel stoodstotni posluh, saj je bil že od tretjega leta gluh. Bolezen mu je vzela sluh, narava pa mu je dala posluh. Že v mladih letih je bil pevec, Sokolovec, amaterski igralec, imel je tamburaški orkester, bil je starešina na Belokranjski ohceti ... Ja, ata je bil zelo kulturno razgledan in dejaven, povsod je s seboj nosil bršljanove liste. Če mu jih je zmanjkalo, jih je narabutal kar za prvim vogalom.«

Razvajanje za vse čute

Med potepanji po okolici Dolenjskih Toplic smo se tako in drugače posladkali. Z okusi kulinaričnih dobrot, lepotami narave in poslušanjem mehke dolenjske govorice. Sedaj je čas, da začutimo še sladkosti Term Dolenjske Toplice: blagodejne termalne vode, sproščajočih masaž in toplih savn.

Jesenski oddih v Termah Dolenjske Toplice 
T: 08 20 50 300 
booking@terme-krka.si
www.terme-krka.si    

Iz novega spa centra Panorama, ki leži na strehi hotela Balnea Superior, se odpira čudovit razgled na okolico Dolenjskih Toplic.



Informacije in rezervacija:


Facebook Terme Krka Slovenia


Bodite obveščeni, naročite se na e-novice: tukaj.

- Vrni se nazaj na PONUDBA ZDRAVILIŠČ

- Vrni se nazaj na PRVO STRAN

Priporočamo ogled naslednjih novic:
  Kako zdravo shujšati in preprečiti presnovne motnje
SlimFit v Termah Šmarješke Toplice.
sreda, 12.7.2017
 
  Poletje v vseh odtenkih zelene
Posebna ponudba za seniorje - Terme Dolenjske Toplice
ponedeljek, 5.6.2017
 
  Smeh je naravno zdravilo
Veliko smeha med oddihom v Šmarjeških Toplicah
petek, 6.1.2017
 
  Najboljše darilo
SlimFit za začetek nove poti.
sreda, 10.5.2017
 
  Tako blizu, pa tako drugače
Oddih v Termah Dolenjske Toplice.
torek, 4.4.2017
 
  Aktivni oddih zaleže bolj kot počitek
Otočec, nova destinacija za predane strastem.
sreda, 29.3.2017
 
  Punce, gremo me po svoje
Vezi prijateljstva lahko trajajo vse življenje in nam pomenijo oporo in zavetje. Zato je treba prijateljstvo negovati.
petek, 6.1.2017
 
 
 
 
Save Save