pišite nam | informacije o spletni strani | najbolj brane novice  
   
 
   
  PRVA STRAN  
  DRUŠTVA UPOKOJENCEV  
  MOJE ZDRAVJE  
  RECEPTI  
  MOJ VRT  
  ZANIMIVOSTI  
  IZLETI  
  ŠPORT IN REKREACIJA  
  ZDRAVA VADBA  
  PRAKTIČNI NASVETI  
  POMOČ, OSKRBA IN VAROVANA STANOVANJA  
  DOMOVI ZA STAREJŠE  
  POKOJNINE, FINANCE IN PRAVNI NASVETI  
  PONUDBA ZDRAVILIŠČ  
 
Zadnji dve leti domovi polno zasedeni
četrtek, 15.2.2018
         

Ker se v Sloveniji niža brezposelnost in s tem število tistih, ki doma skrbijo za starejše sorodnike, hkrati pa se prebivalstvo vseskozi stara, je vse večji naval na domove starejših.


Po različnih regijah severovzhodne Slovenije smo preverjali, kako je z zasedenostjo domov za starejše, in brez izjem ugotavljali, da so domovi polno zasedeni. Bi bilo treba zasedenost ob vse bolj starajoči se slovenski populaciji bolje načrtovati po celotni Sloveniji ali zgolj zgraditi več javnih ali zasebnih domov za starejše oziroma povečati njihove kapacitete? Je treba razmišljati o gradnji večjega števila varovanih stanovanj in o tem, da bi več starostnikov živelo v stanovanjskih sobivanjskih skupnostih, ter ali se bodo zadeve reševale z novim projektom države Sobivamo ali pa z zakonom o dolgotrajni oskrbi?

Vera Pečnik iz Zveze društev upokojencev Slovenije (ZDUS) priznava, da so domovi starejših danes zasedeni in da se znova povečuje čakalna doba. »To se je zgodilo po odločitvi, da ni treba posegati po nepremičninah starejših, saj je bil prisoten velik strah, da bi s tem prikrajšali otroke za dediščino. Večina starejših namreč želi ostati v domačem, znanem okolju, le nekateri iz mlajše generacije se odločijo za domove še pred nemilostno resnico, da ne zmorejo več poskrbeti zase. Za mnoge je dom starejših zadnja postaja tudi, ko sorodniki ne zmorejo več skrbeti za starejše in je to edina varianta, da ne bi še sami zboleli. To se v večini primerov dogaja ob pojavu demence, saj imajo vsi domovi oddelke za dementne, za ljudi, ki v večini primerov ne vedo, da sploh niso doma. Domovi se gradijo v urbanih naseljih, saj je tam potreba večja, ker v večini primerov ni razširjenih družin, kakor to velja v kar veliko primerih za podeželje. In v manjših krajih skoraj vsak pozna vsakogar in je znana pomoč prostovoljcev iz programa Starejši za starejše, tam med ljudmi ni take odtujenosti kot v mestih,« zaznava Pečnikova.

Premalo oskrbovanih stanovanj


Predstavnica ZDUS je mnenja, da bi morali temeljito razmisliti o gradnji novih domov, še prej pa o oskrbovanih stanovanjih, sobivanju v predimenzioniranih hišah pa o bivanjskih skupnostih. »Zmeraj predlagamo in zahtevamo, da se zgradi več oskrbovanih stanovanj, in to tam, kjer ni domov za starejše. Za to obliko bivanja se odločajo ljudje še sami in bi morala prevladovati v manjših naseljih, tam, kjer je v neposredni bližini zdravnik, lekarna, šola, vrtec, urejena prehrana, kulturni dom, cerkev, trgovine. Tovrstnih stanovanj primanjkuje v manjših krajih, kjer je človek blizu naravi. Sobivanje pa je, glede na strukturo naših članov, še kar vprašljivo, saj se ljudje sprašujejo, le koga bom dobil in zakaj jaz. Predvsem na podeželju je to težava, ker je prisotno nezaupanje in je pomembno, kaj bodo rekli drugi. Počasi jih izobražujemo in vsaka stvar, ta ki je tako pomembna pa sploh, mora dozoreti. V ZDUS podpiramo stanovanjsko oziroma bivanjsko skupnost starejših kakor tudi slovensko kampanjo Sobivamo, ki jo je jeseni pričelo izvajati ministrstvo za okolje in prostor. Že od leta 2008 si prizadevamo, da bi se izboljšalo bivanje starejših, kjer smo poleg prilagoditev bivalnega okolja dali poudarek razvoju skupnostnih oblik sobivanja starejših. Nagovarjamo tiste, ki investirajo v stanovanja, in jim pomagamo s predlogi, da katerega od stanovanjskih objektov prilagodijo v ta namen. S predstavniki ministrstva smo izvedli 12 predstavitev v občinah po Sloveniji. Spomladi je bila ustanovljena stanovanjska skupnost starejših v Davči v škofjeloških hribih. Mnenja smo, da bo ta oblika zaživela,« je prepričana sogovornica.

Problem bivanja v domovih je, da so povsod čedalje dražji, četrtina starejših pa živi v revščini. »Zakon o dolgotrajni oskrbi in zavarovanju za dolgotrajno oskrbo v predlogu prinaša premike glede na to, da je čedalje več starejših, ki potrebujejo pomoč drugih ali so od te pomoči v celoti odvisni, in osnovna usmeritev mora biti, da bi bila pomoč zagotovljena vsem ne glede na materialne ali druge okoliščine. Glede na višino pokojnin in materialni položaj ne bi mogli kriti razlike med predlagano zakonsko določeno pravico oziroma zneskom in dejanskimi stroški. Omejevanja solidarnosti ne podpiramo, saj bi moral zakon vsebovati določila o obveznosti posameznika, družine in lokalne skupnosti za zagotavljanje pomoči ljudem, ki jo potrebujejo, saj so tu razne oblike prostovoljstva, sosedska in medgeneracijska pomoč. Širša družbena pomoč naj bo dopolnitev navedenih aktivnosti,« sklene Vera Pečnik iz ZDUS.

Kapacitet primanjkuje, povpraševanje bo še raslo


Skupnost socialnih zavodov Slovenije (SSZS) že od leta 1967 združuje izvajalce institucionalnega varstva starejših in posebnih skupin odraslih v Sloveniji. Kot strokovno združenje zastopa izvajalce, ki skrbijo za več kot 20.500 stanovalcev v domovih za starejše in posebnih zavodih, in zaposlujejo skoraj 11.000 delavcev. Benjamin Penič iz SSZS pove, da so zaradi zviševanja zaposlenosti in demografskih sprememb slovenski domovi za starejše zadnji dve leti polno zasedeni. »Kapacitet primanjkuje, v prihodnjih letih pa pričakujemo dodatno povečanje povpraševanja po namestitvi, saj številčne povojne generacije za zdaj še ne potrebujejo takšnih storitev. Obstoječe zmogljivosti ne zadoščajo za 4,8-odstotno ciljno pokritost starih 65 let in več, kot to predvideva resolucija o nacionalnem programu socialnega varstva za obdobje 2013-2020. Žal država denarja za gradnjo novih domov nima. Leta 2016 je bil zaradi pomanjkanja kapacitet objavljen javni razpis za podelitev koncesij za opravljanje institucionalnega varstva v domovih za starejše za približno 900 mest, a postopek še ni končan,« navaja Penič.

Zakon o dolgotrajni oskrbi je medresorsko neusklajen in v SSZS ne pričakujejo njegovega sprejetja v tem mandatu. »Zakon po naših informativnih izračunih prinaša občutne podražitve bivanja v domovih za starejše in storitve pomoči na domu. V predlaganem osnutku je skrb vzbujajoče, da bi število postelj s sklepom določal aktualni minister za zdravstvo, kar bi v končni fazi pomenilo nezadostno število kapacitet in čakalne vrste. Pomoč na domu bi potrebovala nekaj dodelav, a funkcionira. Je pa zelo sporno, da so različni deleži sofinanciranja med občinami. Žal pomoč na domu težko reši problem starostnikov, ki so zelo omejeni pri temeljnih dnevnih aktivnostih in potrebujejo tujo pomoč večkrat dnevno. Oskrbovana stanovanja pa so zaradi nedorečenosti ostala bolj ali manj koncept na papirju. Dnevno varstvo je zaživelo predvsem v večjih mestih, pa še to večinoma kot čakalnica za mesto v domu. Dnevni oziroma medgeneracijski centri so koristna storitev, ki starejšim uspešno odlaga potrebo po intenzivnejši tuji pomoči. Pri projektu Sobivamo zaenkrat ne sodelujemo aktivno. Sobivanje je res ena izmed možnosti in močno spominja na že vzpostavljene gospodinjske skupnosti, organizirane v okviru institucionalnega varstva, vendar takšne oblike pomoči in oskrbe ne morejo odgovarjati na potrebe tistih, ki potrebujejo pomoč pri opravljanju vseh življenjskih aktivnosti. So pa take storitve nujne, saj je eden izmed glavnih problemov slovenskih starostnikov pogosto starosti neprilagojeno (stopnice) in tudi preveliko ter predrago prebivališče,« sklene sogovornik iz SSZS.


Damijan Toplak, vecer.com

Bodite obveščeni, naročite se na e-novice: tukaj.

SaveSave

- Vrni se nazaj na POMOČ, OSKRBA IN VAROVANA STANOVANJA

- Vrni se nazaj na PRVO STRAN

Priporočamo ogled naslednjih novic:
  Z zakonom o dolgotrajni oskrbi bi za bivanje v domovih plačevali še več
Informativni izračuni povišanja lastnih plačil.
sreda, 15.11.2017
 
  Prilagodimo dom za starejše
Vse, kar človek pogosto uporablja, naj bo pri roki.
sobota, 11.11.2017
 
  Nudim pomoč na domu
Gospa Anita nudi pomoč na domu.
petek, 5.1.2018
 
  Ministrstvo za zdravje predlaga novo dajatev za dolgotrajno oskrbo
Začetek javne razprave o zakonu o dolgotrajni oskrbi.
ponedeljek, 23.10.2017
 
 
 
 


 
Save Save