pišite nam | informacije o spletni strani | najbolj brane novice  
   
 
   
  PRVA STRAN  
  DRUŠTVA UPOKOJENCEV  
  RECEPTI  
  MOJE ZDRAVJE  
  MOJ VRT  
  IZLETI  
  ŠPORT IN REKREACIJA  
  ZDRAVA VADBA  
  PRAKTIČNI NASVETI  
  POMOČ, OSKRBA IN VAROVANA STANOVANJA  
  DOMOVI ZA STAREJŠE  
  POKOJNINE, FINANCE IN PRAVNI NASVETI  
  RAZVEDRILO  
  KULTURNI DOGODKI  
  PONUDBA ZDRAVILIŠČ  
  ZANIMIVOSTI  
   
 
Kako preurediti dom za osebe z demenco?
petek, 6.4.2018
         


Zaradi vse več bolnikov z demenco v domovih za starejše in potreb po drugačnih standardih gradnje in ureditve bivalnih enot je skupina strokovnjakov v okviru čezmejnega projekta aCROsSLO izdala priročnik za urejanje in preureditev zunanjosti ter notranjosti obstoječih zgradb in novogradenj.

Priporočila v priročniku se navezujejo na samo umestitev domov za starejše v okolje, arhitekturo, notranjo opremo ter okolico (parki, vrtovi). Namenjena so posameznikom za preureditev stanovanjskih hiš ter prostorov v njih in arhitektom pri načrtovanju domov za starejše.

V priročniku navajajo, da naj bi se pri negi ravnali po načelu: »toliko samostojnosti, kot je mogoče, toliko nege, kot je potrebno.« Sprva je bil koncept domov četrte generacije mišljen le za osebe z demenco, nato se je začel širiti tudi za potrebe duševno in telesno manj opešanih ljudi. Predstavili bomo le nekaj priporočil iz e-priročnika, ki je dostopen tudi na spletni strani.

Potrebno je razmišljati o spremembah pri gradnji domov za starejše

"Tovrstna priporočila so prva tako na Hrvaškem kot v Sloveniji, saj jih do zdaj ni bilo niti v standardih niti v predpisih. Pokrivajo vsa področja, in sicer arhitekturo, se pravi umestitev objekta v okolje, način gradnje in organizacije prostorov, notranjo opremo in ureditev zunanjega prostora (parkov in vrtov). Najpomembnejša pa je sprememba v načinu razmišljanja, saj se na primer o demenci ni govorilo na nobeni fakulteti, čeprav bi se moralo predvsem na fakultetah za arhitekturo. Dejstvo je, da so ljudje z demenco okrog nas, živimo vse dlje, zato je tudi ta problem vse bolj aktualen," je poudaril Tomislav Huić, predsednik Hrvaškega združenja za Alzheimerjevo bolezen.

Enote v domovih morajo biti manjše

Namen arhitekturnega koncepta je ustvariti videz domačega okolja, v katerem so bolniki živeli pred prihodom v dom. "Ko govorimo o domovih četrte generacije, tako smo jih poimenovali na Hrvaškem in v Sloveniji, bi na prvem mestu izpostavil to, da morajo biti enote bistveno manjše, kot so predvidene zdaj." Osebe z demenco si težko zapomnijo stvari, hitro pozabijo nedavne dogodke, pogosto se spomnijo le otroštva in drugih dogodkov iz preteklosti. Idealne bivalne enote so majhne z do deset enoposteljnimi sobami z lastnimi sanitarijami in skupnim prostorom za druženje. Varovanci bodo sobe lahko opremili s svojim pohištvom. Tu bi si lahko sami pripravljali obroke ali jih samo dokončali, istočasno pa imeli možnost, da poskrbijo druga za drugega. Še vedno pa imajo ob sebi zaposlene (medicinske sestre, negovalci), ki so z njimi in jim pomagajo pri opravkih, ki jih ne zmorejo več sami.

Prostori naj bodo barviti

Strokovnjaki priporočajo gradnjo manjših prostorov s kratkimi hodniki, saj tako ljudje lažje najdejo pot do spalnic, kopalnice, jedilnice ali skupnega prostora. Pri opremljanju prostorov ali stanovanja lahko veliko sprememb naredite z majhno vsoto denarja. Že z drugo barvo in drugačnim razporedom opreme lahko olajšate bolnikom vsakdan. "Osebe z demenco ob napredku bolezni vse težje razumejo trodimenzionalnost prostora, poleg tega tudi slabše vidijo. Da bi jim pri tem pomagali, morajo biti tla kontrastno zelo različna od sten. Tudi stikala na steni morajo biti drugih barv v barvnem okvirju, dobro je, da so vrata spalnic v različnih barvah, tako hitro ugotovijo, proti katerim vratom morajo iti", je pojasnil Huić.

Steklene površine naj imajo možnosti zatemnitve
Prostori morajo biti dobro razsvetljeni, da osebe z demenco lažje zaznajo dimenzije in globino. Na oknih oziroma vseh steklenih površinah strokovnjaki svetujejo gosto tkane zavese. Ob zahajanju sonca se pri nekaterih osebah z demenco pojavi strah in nervoza, ker mislijo, da sonce ne bo več vzšlo. Pomagate jim tako, da prižgete luči in zagrnete okna z zavesami, tako ne bodo niti opazili, kdaj se je dan prevesil v noč, je povedal Huić in dodal: »To je niz zelo enostavnih priporočil, ki jih lahko upoštevate ob renoviranju domov ali stanovanjske hiše, če živite z dementno osebo.« Tudi ogledala boste morali v nekaterih primerih odstraniti, ker se osebe ne bodo več prepoznale in bodo mislile, da jih opazuje nekdo drug.

Sobe naj krasijo slike iz družinskih albumov
V e-priročniku so smernice glede materialov, barv, oblik pohištva ter opreme, da se osebe v primeru padca ne poškodujejo in lažje najdejo svoje stvari. Tla morajo biti enobarvna in brez vzorcev, nesijoča in izdelana iz materialov, ki ob hoji ne odmevajo. Po barvi se morajo razlikovati od sten. Svojci in osebje naj osebni prostor okrasijo z družinskimi slikami in predmeti, ki so zanje pomembni in jih na njih vežejo lepi spomini. Jedilnice v sodobnih domovih bodo manjše, ravno tako mize, kar po raziskavah povečuje komunikacijo, spodbuja apetit in spominja na družinski stil obedovanja.

Jasno so podana tudi priporočila glede postavitve opreme v dnevnih prostorih, kjer bodo na voljo različne družabne igre, šivalni pribor, lutke, sestavljanke in tematske revije. Tako kot drugi prostori naj bodo tudi predmeti v kopalnici in na stranišču čim bolj barviti za lažje ločevanje. Predmeti, ki se najpogosteje uporabljajo, naj bodo nameščeni na vidna mesta.

Ureditev okolice
V priročniku so tudi priporočila glede ureditve okolice. Po vrtovih oziroma parkih svetujejo ureditev krožnih poti, tako da se bolniki ne morejo izgubiti in se vedno vrnejo pred vhod. Vse smernice glede ureditve okolice in prostorov lahko uporabijo tudi lastniki manjših zasebnih domov za starejše izven mest oziroma po vaseh ali družinski skrbniki v stanovanjskih hišah, meni Huić. Skupnosti in varovani oddelki za osebe naj bi imeli neposredno povezavo z zelenimi površinami odprtega prostora. V načrtu je tudi postavitev visokih gred, rastlinjakov, sadnih ter zeliščnih vrtov, saj menijo, da je osebe z demenco potrebno spodbujati k skrbi za rastline.

Namen Priporočil, ki so delo partnerjev čezmejnega projekta Evropske unije Demenca aCROsSLO ter ekipe zdravnikov, negovalcev, socialnih delavcev, terapevtov ter arhitektov in krajinskih arhitektov, je v tem, da domovom za starejše v Sloveniji in na Hrvaškem pomagajo pri posodobitvi prostorov za osebe z demenco in spodbudijo sprejetje novih nacionalnih standardov.

RTV SLO


Bodite obveščeni, naročite se na e-novice: tukaj.

SaveSave

- Vrni se nazaj na POMOČ, OSKRBA IN VAROVANA STANOVANJA

- Vrni se nazaj na PRVO STRAN

Priporočamo ogled naslednjih novic:
  Mreža MATIjA - pomoč za starejše
Povezuje in podpira prostovoljske in druge nevladne organizacije ter ponudnike storitev in blaga za starejše.
petek, 31.8.2012
 
  Oskrbovana - varovana stanovanja stanovanja 2015
Ponudba, povpraševanje, najem ali nakup ter katere ...?
sobota, 15.8.2015
 
  Zakon o osebni asistenci - poslanci naklonjeni
Predlog prinaša invalidom večjo vključenost v družbo in ...
petek, 17.2.2017
 
  Opažate zmedenost, pozabljivost tudi pri vaših starih starših?
Družinske vezi in pripadnost družini je starejšim zelo pomembna.
sreda, 13.4.2016
 
  Halo TV: Domovi za starejše
Kakšni so kriteriji za sprejem? Ali domovi zaračunavajo storitve, ki jih ne bi smeli? Ali obstajajo pravila?
torek, 16.2.2016
 
  HELPS o bivalnih pogojih starejših
V Ljubljani je potekala mednarodna konferenca HELPS, ki se ukvarja z bivanjem starejših v srednjeevropskih mestih.
torek, 26.2.2013
 
  Prilagodimo dom za starejše
Vse, kar človek pogosto uporablja, naj bo pri roki.
sobota, 11.11.2017
 
 
 
 
Save Save
Anketa
Za prvomajske praznike načrtujem:
  izlet na morje
  izlet v hribe
  potovanje
  obisk toplic
  nimam planov
  drugo
   
Št. glasov 4