pišite nam | informacije o spletni strani | najbolj brane novice
dodajte spletno stran med priljubljene | ponedeljek, 23.10.2017
 
   
 
   
  PRVA STRAN  
  POKOJNINE, FINANCE IN PRAVNI NASVETI  
  DRUŠTVA UPOKOJENCEV  
  RECEPTI  
  MOJE ZDRAVJE  
  MOJ VRT  
  KULTURNI DOGODKI  
  IZLETI  
  ŠPORT IN REKREACIJA  
  ZDRAVA VADBA  
  POMOČ, OSKRBA IN VAROVANA STANOVANJA  
  DOMOVI ZA STAREJŠE  
  PRAKTIČNI NASVETI  
  RAZVEDRILO  
  PONUDBA ZDRAVILIŠČ  
  ZANIMIVOSTI  
   
 
   
 
(Pred)poročna pogodba aktivno določa, kaj komu pripada
nedelja, 28.5.2017
         

Slovenija kot ena zadnjih evropskih držav uvaja (pred)poročno pogodbo. Partnerja bosta lahko sporazumno določila režim delitve premoženja, tako skupnega kot tistega, ki je nastalo pred nastankom zveze, pogodbo pa se lahko podpiše tudi med trajanjem zveze same.

Zakonska zveza je v osnovi ekonomski institut. Zelo poenostavljeno: oseba "stavi" polovico svojega v prihodnosti pridobljenega imetja na to, da bo z nekom do konca življenja. Zadeve so seveda veliko bolj zapletene, a okvirno velja pravilo, da se v primeru razveze skupno premoženje razdeli na pol. Postopek je pogosto vir ostrih pravnih bitk in večletnega stresa za vse vpletene. To često izkušajo slovenski pari, javno pa je to podrobno dokumentirano tudi pri razvezah svetovno znanih osebnosti, o katerih mediji pogosto poročajo.

Zdaj prihaja tudi k nam

Slovenski pravni red doslej predporočne pogodbe ni poznal (z eno izjemo, o njej kasneje*). Če jo je kdo morebiti sklenil, je pač ni mogel uveljavljati. Vse to se bo spremenilo s 1. januarjem 2018. Takrat bo v veljavo stopil 85. člen družinskega zakonika, ki v naš pravni sistem uvaja pogodbo o ureditvi premoženjskopravnih razmerij.

"Poznajo jo praktično vsi pravni redi in Slovenija je med zadnjimi vzhodnoevropskimi državami, ki je to uredila," je za MMC pojasnila Suzana Kraljić, izredna profesorica na mariborski Pravni fakulteti. Njena knjiga Družinski zakonik 2017 s komentarjem in podrobnimi pojasnili bo predvidoma izšla jeseni.

Urediti po svoje

  

Pogodba ni obvezna. Komur ustreza obstoječa ureditev, predporočne pogodbe ne bo sklepal. Zanj (in življenjskega sopotnika) bo veljal zakoniti premoženjski režim in se mu z novostjo sploh ni treba ukvarjati. Po njej bo posegel tisti, ki bi rad skupno življenje uredil nekoliko drugače: pa naj bo to član zakonske skupnosti, zunajzakonski partner ali istospolni partner - pogodba je na voljo vsem tem tipom. Če torej kdo dalj časa živi na istem naslovu s svojo drago osebo, je morda zanj dobro, da preveri tudi to možnost.

Ni nujno predporočna

Izraz 'predporočna pogodba' je zavajajoč. Ni je namreč treba skleniti pred začetkom zveze, temveč je dostopna vsem zakoncem in zunajzakonskim partnerjem, in to kadar koli med trajanjem zveze, je poudarila pravnica.

Omejeno le s svobodno voljo

Kaj se s pogodbo o ureditvi premoženjskopravnih razmerij lahko uredi? Vse, kar se tiče prihodkov in premoženja. Če se sporazumno odločita, da bosta prihodke delila 80 odstotkov enemu in 20 odstotkov drugemu, lahko. Če je njuno skupno stališče, da mora vse dobiti eden, lahko. Če menita, da nepremične pripadajo enemu, finance drugemu, tudi. "Zakonca lahko svoj premoženjski režim uredita točno tako, kot sporazumno želita," je pojasnila Kraljićeva. "Če tako želita, bo lahko kdo odšel tudi praznih rok."

Pogodba ni uporabna zgolj za primer razveze. Velja tudi med trajanjem zveze in aktivno določa, kaj komu pripada.

Posebno in skupno premoženje

Zakoniti premoženjski režim ločuje med posebnim in skupnim premoženjem. Če je torej žena podedovala hišo staršev še pred poroko, potem je to povsem njena last. Podedovana hiša se ob ločitvi ne deli. (Stvari se sicer nekoliko zapletejo v primeru vlaganj v nepremičnino, kar je treba posebej dokazovati.) To je torej posebno premoženje enega zakonca. Kar pa ustvarita, pridobita in zaslužita v času trajanja zveze, se šteje za skupno premoženje, torej tisto, ki se načeloma deli na pol.

Z letom 2018 in pogodbo lahko zakonca vse te kategorije po želji povsem pomešata. Medsebojno si torej lahko (raz)delita čisto vse, kar je nastalo pred sklenitvijo zveze in po njej, točno tako, kot želita sama.

"Vi imate svojo svobodo sklepanja. In če imate vse predpostavke za sklenitev pogodbe, poznate premoženjsko stanje partnerja, ste pri volji in poslovno sposobni, pa sposobni razumevanja ... če vam jaz prodam avto za en evro in vi to podpišete, pa sva oba poslovno sposobna, je to najina stvar."

Varovalka bo notar

Ker gre za pogodbeno razmerje med dvema poslovno sposobnima osebama, nosi tudi določeno tveganje. V čustvenem zanosu ali nepremišljenosti, morebiti zgolj pravni nepoučenosti lahko človek podpiše kaj, kar mu kasneje zelo škoduje. Lahko ostane tudi brez vsega. Toda pri zakonu ni nobenega načela, kot je nujni delež v dednem pravu. Nobenega minimalnega "kosa pogače". Zato zakon kot varovalko določa, da mora notar pred podpisom pogodbe vsakega zakonca natančno poučiti tako o zakonitem premoženjskem režimu kot o pogodbi sami. In o vseh potencialnih posledicah, ki iz nje izhajajo.

Zakon tudi določa, da morata zakonca pred podpisom drug drugega seznaniti s svojim premoženjskim stanjem. Če torej partner zamolči milijon na računu v Švici, je pogodbo mogoče razveljaviti. A zakon izrecno ne nalaga načina seznanitve. Je dovolj, če si partnerja drug drugemu to le povesta ali je to treba storiti pisno? Odgovor bo dala le pravna praksa, je komentirala Kraljićeva.

Zakonci že danes pred sklenitvijo zakonske zveze mnogokrat opravijo popis inventarja, da je znano, kaj spada v posebno premoženje in kaj ne.

Pogodba ne sme nasprotovati moralnim načelom

  

Druga varovalka pred zlorabami je določba, da pogodba ne sme nasprotovati moralnim načelom. "Kaj to pomeni? Ponovno: odgovor bo oblikovala šele praksa," je komentirala pravnica. Gre sicer za pravne standarde, ki pa se presojajo od primera do primera. Morda lahko delitev 100-odstotkov-enemu-zakoncu-drugemu-nič določbi nasprotuje, lahko ne. To je težko napovedati vnaprej, predvsem pa bo to precej odvisno od okoliščin. "Morala je zelo dinamično, živo področje. Ne moremo napovedati, na kaj se bo kdo skliceval v posameznem primeru."

A napoved ni povsem nemogoča: zakonec za podpis denimo ne bo smel izkoristiti slabega zdravstvenega stanja, morda težke bolezni žene, da bi jo v kaj prisilil. Prav tako npr. žena ne bo smela izkoristiti slabega socialnega stanja moža. In obratno. V igri so tudi že uveljavljeni pravni koncepti, kot je pretentanje. V pogodbo tudi - v skladu s prisilnimi predpisi - ne sme nič, kar bi kršilo prepoved diskriminacije ali načela enakopravnosti. Kot pri preostalih pogodbah se podpisa ne sme doseči z ustrahovanjem ali zmoto.

Težava je in bo dokazovanje. Zakonca lahko prideta do notarja in zagotovita, da to počneta po svobodni volji. A kdo ve, kaj se je dogajalo doma. Je mož morda ženo ustrahoval? Je žena moža s čim izsiljevala ali grozila z neko negativno posledico? "V praksi je to težko dokazljivo," je ocenila sogovornica.

Vsekakor se pri pogodbi z ženo ali možem ne bo mogoče izogniti dolžnosti preživljanja mladoletnih potomcev.


Navala ni pričakovati

Kraljićeva meni, da množičnega sklepanja tovrstnih pogodb ne bo. Vsaj nekaj let ne. Zakonska zveza namreč ni samo ekonomski institut, ljudje in pravo v njem prepoznavajo tudi potrditev ljubezni: obojestranske čustvene navezanosti, vzajemnega spoštovanja, zaupanja, medsebojne pomoči ... V takšni kulturi utegne že sam predlog podpisa v zvezo zasejati dvom. Marsikdo si enostavno ne bo upal partnerja postaviti pred željo, da želi urediti zadeve za primer razveze. Na Hrvaškem so predporočno pogodbo uvedli pred leti, a "ni prišlo do takšnega porasta sklenitev, kot so pričakovali".

Skrbništva se ne da urejati

S pogodbo o premoženjskopravnih razmerjih se ne bo dalo izogniti morebitnim sporom okoli skrbništva za otroke, je opozorila. Glede tega se bosta zakonca v razveznem postopku še vedno morala dogovarjati pred sodiščem. Je pa družinski zakonik skozi druge člene uvedel še eno pomembno novost za primer, da se staršema zgodi kaj hudega. Če nenadoma umreta ali nenadoma nista več zmožna, lahko v okviru t. i. vnaprej izražene volje (izraz je povzet po zakonu o pacientovih pravicah) izrazita željo, kdo naj bo novi skrbnik otrok ali kdo naj jih posvoji.

Pogodba gre v register

Država bo uvedla nov register pogodb o pravnopremoženjskih razmerjih. Vodila ga bo notarska zbornica. V njem bodo splošni javnosti vidni le osnovni podatki, torej, kdo je pogodbo sklenil. Vpogled bodo imele zgolj osebe, ki imajo za to zakonsko pooblastilo. Tako ne bo mogoče vohljati, kaj se je sosed zmenil z ženo za primer ognja v strehi.

Izjema

Pri eni izjemi pa so predporočne pogodbe v Sloveniji mogoče že dlje časa. Kdor je npr. živel v Nemčiji in se tam poročil, je pogodbo lahko sklenil po nemškem pravu in jo tudi uveljavljal. Če pa je Nemec živel v Sloveniji, sklenitev seveda ni bila mogoča. Vse do 1. januarja 2018.

Kdaj je sklepanje smiselno

Sogovornica vidi tri smiselne razloge za poseganje po predporočni pogodbi. V prvi vrsti jo bodo želeli skleniti tisti, ki že imajo nekaj pod palcem. "Nekdo bo imel precej imetja, kakšno podjetje, pa se bo želel zaščititi," je ponazorila.

Drugi razlog je zaščita družinskega premoženja pred drobljenjem. "Kaj je danes najbolj strah otrok, če njihov 60-letni oče želi skleniti novo zakonsko zvezo? Strah jih je, da bo premoženje, ki ga je oče ustvaril in ki bi bilo v prihodnosti namenjeno njim, šlo k ženi oziroma na njeno stran. Morda bi s pogodbo poskrbeli, da premoženje ne bi odhajalo iz družine in se drobilo."

Tretji pa je že v uvodu omenjeni - stres. "Pri nas velja, da se zakonska zveza sklepa iz ljubezni. To je ideja. Toda zgodbe so različne. Sama delam na tem področju in sem marsikaj videla. Ljubezen, ki je bila na začetku neverjetna, se lahko spremeni v najhujše sovraštvo." Glede na to, da je možnost za razpad zakonske zveze po statistiki najmanj 1 proti 3, je morda racionalno poskrbeti, da se na koncu ne srdito prepira za čisto vsak evro. Kar se po besedah Kraljićeve pogosto zgodi.


Vir: RTV SLO, Aljoša Masten


Upokojitev in pokojnine 2017 - informacije

Bodite obveščeni, naročite se na e-novice: tukaj.

- Vrni se nazaj na POKOJNINE, FINANCE IN PRAVNI NASVETI

- Vrni se nazaj na PRVO STRAN

Priporočamo ogled naslednjih novic:
  Prva poroka stanovalcev v DOSOR-ju
Prvi poročni obred v DOSOR Radenci.
petek, 25.11.2016
 
  Priznanja za biserno in zlato poroko
Praznovanje v DU Gornja Radgona.
ponedeljek, 14.3.2016
 
  Dedovanje - z oporoko ali po zakonu
Kdaj nastopi zakonito dedovanje in kako na delitev dediščine vpliva oporoka? ...
torek, 29.9.2015
 
  Ločitve: skupaj v dobrem, v slabem pa ne?
Zakonske zveze se vse pogosteje končajo z razvezo.
ponedeljek, 17.4.2017
 
  Halo TV: Razveza zakonske zveze
Kako je z delitvijo premoženja, skrbništvom ...
četrtek, 11.5.2017
 
 
 
 
Save Save