pišite nam | informacije o spletni strani | najbolj brane novice  
   
 
   
  PRVA STRAN  
  POKOJNINE, FINANCE IN PRAVNI NASVETI  
  DRUŠTVA UPOKOJENCEV  
  RECEPTI  
  MOJE ZDRAVJE  
  MOJ VRT  
  KULTURNI DOGODKI  
  IZLETI  
  ŠPORT IN REKREACIJA  
  ZDRAVA VADBA  
  POMOČ, OSKRBA IN VAROVANA STANOVANJA  
  DOMOVI ZA STAREJŠE  
  PRAKTIČNI NASVETI  
  RAZVEDRILO  
  PONUDBA ZDRAVILIŠČ  
  ZANIMIVOSTI  
   
 
   
 
Invalidska pokojnina 2017
 
         

I. SPLOŠNO O INVALIDNOSTI

Pravica do invalidske pokojnine je pogojena z obstojem invalidnosti zavarovanca in nekaterimi drugimi pogoji, določenimi v zakonu. Obstoj invalidnosti ugotavlja invalidska komisija zavoda.

Invalidnost je podana, če se je zavarovancu zaradi nastalih sprememb v zdravstvenem stanju, ugotovljenih po zakonu,  ki jih ni mogoče odpraviti z zdravljenjem ali ukrepi medicinske rehabilitacije, zmanjšala zmožnost za:

  • zagotovitev oziroma ohranitev delovnega mesta oziroma
  • poklicno napredovanje.

Vzroki za nastanek invalidnosti so:

  • poškodba pri delu,
  • poklicna bolezen,
  • bolezen,
  • poškodba zunaj dela.

Natančnejše pogoje o tem, kdaj je invalidnost posledica poškodbe pri delu ali poklicne bolezni, določa zakon.

Zavarovanca, pri katerem nastane invalidnost, invalidska komisija glede na preostalo delovno zmožnost razporedi v eno od treh kategorij:

I.  kategorijo:

  • če ni več zmožen opravljati organiziranega pridobitnega dela ali
  • če ni zmožen opravljati svojega poklica in nima več preostale delovne zmožnosti.

II. kategorijo:

  • če je njegova delovna zmožnost za svoj poklic zmanjšana za 50 odstotkov ali več.

III. kategorijo:

  • če ni več zmožen za delo s polnim delovnim časom, lahko pa opravlja določeno delo s krajšim delovnim časom od polnega, najmanj štiri ure dnevno oziroma
  • če je njegova delovna zmožnost za svoj poklic zmanjšana za manj kot 50 odstotkov ali
  • če še lahko dela v svojem poklicu s polnim delovnim časom, vendar pa ni zmožen za delo na delovnem mestu, na katerem dela.

Kaj upoštevati kot svoj poklic?

Po zakonu je to delo na delovnem mestu, na katerem zavarovanec dela oziroma so vsa tista dela, ki ustrezajo njegovim telesnim in duševnim zmožnostim, za katera ima ustrezno strokovno izobrazbo, dodatno usposobljenost in delovne izkušnje, ki se za določena dela zahtevajo v skladu z zakoni ali kolektivnimi pogodbami.

Pri osebi, zavarovani kot samozaposleni, družbenik ali kmet, se kot svoj poklic šteje opravljanje dejavnosti, ki je podlaga za zavarovanje, in vsa dela, ki ustrezajo njenim telesnim in duševnim zmožnostim, za katera ima ustrezno strokovno izobrazbo, dodatno usposobljenost in delovne izkušnje. Invalidnost je pri takem zavarovancu podana, če ni več zmožen polni delovni čas opravljati dejavnosti, na podlagi katere je zavarovan.

V primeru, da oseba v času nastanka invalidnosti ni vključena v obvezno zavarovanje, lahko zahteva, da se ji kot svoje delo upošteva delo, ki ga je opravljala najmanj eno leto v zadnjih dveh letih pred nastankom invalidnosti.

Obstoj preostale delovne zmožnosti

Preostala delovna zmožnost, ki se ugotavlja le v primeru, če je zavarovanec invalid II. ali III. kategorije invalidnosti,  je podana:

  • če lahko dela s polnim delovnim časom in z delovnim naporom, ki ne poslabša njegove invalidnosti, na drugem delovnem mestu, ustreznem njegovi strokovni izobrazbi ali usposobljenosti ali
  • če se lahko s poklicno rehabilitacijo usposobi za drugo delo s polnim delovnim časom na drugem delovnem mestu ali
  • če se lahko s poklicno rehabilitacijo usposobi za drugo delo za najmanj štiri ure dnevno ali
  • če lahko opravlja delo najmanj štiri ure dnevno.

II. POGOJI ZA PRIDOBITEV PRAVICE

A. Obstoj invalidnosti

Pravico do invalidske pokojnine pridobi zavarovanec, pri katerem je nastala:

  1. invalidnost I. kategorije,

  2. invalidnost II. kategorije in ni zmožen za drugo delo s polnim delovnim časom brez poklicne rehabilitacije, ta pa mu ni zagotovljena, ker je star nad 55 let,

  3. invalidnost II. kategorije in ni zmožen za drugo delo s krajšim delovnim časom od polnega najmanj štiri ure dnevno brez poklicne rehabilitacije, ta pa mu ni zagotovljena, ker je star nad 50 let,

  4. invalidnost II. ali III. kategorije in mu ni zagotovljena ustrezna zaposlitev, ker je dopolnil 65 let starosti.

B. Drugi pogoji

Če je vzrok za nastanek invalidnosti poškodba pri delu ali poklicna bolezen, pridobi zavarovanec pravico do invalidske pokojnine ne glede na to, koliko pokojninske dobe je dopolnil!

Če je vzrok za nastanek invalidnosti poškodba zunaj dela ali bolezen, pa pridobi zavarovanec pravico do invalidske pokojnine, če ima ob njenem nastanku določen status oziroma dopolnjeno predpisano pokojninsko dobo.

Zavarovanec, pri katerem je nastala I. kategorija invalidnosti pred dopolnjenim 21. letom starosti, pridobi pravico do invalidske pokojnine, če je:

  • ob nastanku invalidnosti vključen v obvezno zavarovanje ali
  • dopolnil najmanj tri mesece zavarovalne dobe.
Zavarovanec, pri katerem je nastala I. kategorija invalidnosti po dopolnjenem 21. letu starosti, pa pridobi pravico do invalidske pokojnine, če je v času od dopolnitve v zakonu določene starosti pa do dneva nastanka invalidnosti dopolnil določeno pokojninsko dobo. Ta čas se po zakonu imenuje delovna leta.

Delovna leta se praviloma računajo od dopolnitve 20. leta starosti do dneva nastanka invalidnosti. Izjemi veljata za zavarovanca z višjo strokovno izobrazbo oziroma visoko strokovno ali univerzitetno izobrazbo. Pri prvem se delovna leta štejejo od 26. leta starosti, pri drugem pa od 29. leta starosti.

Če je pri zavarovancu nastala I. kategorija invalidnosti po dopolnjenem 21. letu, vendar pred dopolnjenim 30. letom starosti, pridobi pravico do invalidske pokojnine, če z dopolnjeno pokojninsko dobo pokriva eno četrtino delovnih let. Pri nastanku invalidnosti pri višji starosti pa zavarovanec pridobi pravico do invalidske pokojnine, če z dopolnjeno pokojninsko dobo pokriva eno tretjino delovnih let.

III. OSNOVA ZA ODMERO INVALIDSKE POKOJNINE

Invalidska pokojnina se odmeri od pokojninske osnove, izračunane na enak način kot za odmero starostne pokojnine. V letu 2017 se praviloma izračuna na podlagi mesečnega povprečja osnov iz katerihkoli, za zavarovanca najugodnejših zaporednih triindvajsetih let zavarovanja od vključno leta 1970 dalje, od katerih so bili plačani prispevki za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Upoštevajo se osnove, zmanjšane za davke in prispevke, ki se plačujejo od plače po povprečni stopnji v Republiki Sloveniji. To stopnjo vsako leto določi in objavi minister, pristojen  za finance.

Pri izračunu pokojninske osnove se povprečna mesečna osnova iz posameznega koledarskega leta lahko upošteva le, če so bili od nje plačani prispevki  najmanj za šest mesecev zavarovanja, zavarovanec pa je dopolnil najmanj šest mesecev zavarovalne dobe!

Koledarsko leto, v katerem so bili prispevki od osnov plačani za krajše obdobje od šestih mesecev, v katerem obvezno zavarovanje sploh ni obstajalo ali za katero podatkov o osnovah ni mogoče pridobiti, se pri izračunu pokojninske osnove preskoči. V takem primeru se upošteva prvo naslednje koledarsko leto, za katerega obstajajo podatki o osnovah, ki jih je možno upoštevati.

Zavarovancu, ki pridobi pravico do invalidske pokojnine s krajšo zavarovalno dobo od obdobja, iz katerega se sicer upoštevajo osnove za izračun pokojninske osnove za odmero starostne pokojnine, se pokojninska osnova določi na podlagi osnov, od katerih so bili plačani prispevki v času trajanja zavarovanja, razen iz koledarskega leta, v katerem je uveljavljena pravica do invalidske pokojnine.

Zavarovancu, ki razen v letu, v katerem uveljavlja pravico do invalidske pokojnine, ni bil zavarovan, se invalidska pokojnina odmeri od najnižje pokojninske osnove.

Od najnižje pokojninske osnove se odmeri invalidska pokojnina tudi v primeru, če je invalidnost nastala med zavarovanjem za posebne primere, pokojninske osnove pa ni mogoče določiti na siceršnji način.

IV. IZRAČUN POKOJNINSKE OSNOVE

Zagotovitev medsebojne primerljivosti se osnove iz prejšnjih let, ki so podlaga za izračun pokojninske osnove, preračunajo z valorizacijskimi količniki. Ti ustrezajo gibanjem povprečnih plač do koledarskega leta pred uveljavitvijo pravice do invalidske pokojnine.

Valorizacijske količnike vsako leto na novo določi minister, pristojen za delo, v soglasju z ministrom, pristojnim za finance.

V. NAJNIŽJA POKOJNINSKA OSNOVA

Če v letu uveljavitve pravice invalidska pokojnina s pripadajočimi uskladitvami, odmerjena na podlagi  dopolnjene pokojninske in prištete dobe od pokojninske osnove zavarovanca, ne dosega zneska invalidske pokojnine za enako pokojninsko dobo, odmerjene od najnižje pokojninske osnove, se mu invalidska pokojnina odmeri od najnižje pokojninske osnove. Ta znaša 76,5 odstotka povprečne mesečne plače, izplačane v Republiki Sloveniji v preteklem koledarskem letu, zmanjšane za davke in prispevke, ki se plačujejo od plače po povprečni stopnji v Republiki Sloveniji, zato jo je potrebno vsako leto določiti na novo.

Najnižja pokojninska osnova znaša od 1. januarja 2017 za v tem letu bo znana, ko bo objavljen statistični podatek o povprečni mesečni plači, izplačani v preteklem letu.

VI. NAJVIŠJA POKOJNINSKA OSNOVA

Če v letu uveljavitve pravice invalidska pokojnina s pripadajočimi uskladitvami, odmerjena na podlagi dopolnjene pokojninske in prištete dobe od pokojninske osnove zavarovanca, presega znesek invalidske pokojnine za enako pokojninsko dobo, odmerjene od najvišje pokojninske osnove, se mu invalidska pokojnina odmeri od najvišje pokojninske osnove.

Najvišja pokojninska osnova je štirikrat višja od najnižje pokojninske osnove.

Najnižja pokojninska osnova, veljavna od 1. januarja 2017, bo znana, ko bo možen izračun najnižje pokojninske osnove.

VII. VIŠINA INVALIDSKE POKOJNINE

Pripadajoči znesek invalidske pokojnine je načeloma odvisen od več okoliščin, in sicer: višine pokojninske osnove, vzroka za nastanek invalidnosti, dopolnjene pokojninske dobe ter tudi starosti, ki jo je zavarovanec dopolnil na dan nastanka invalidnosti.

Izjema od navedene načelne ugotovitve velja za invalidsko pokojnino na podlagi invalidnosti, nastale zaradi poškodbe pri delu ali poklicne bolezni.  V tem primeru se zavarovancu odmeri invalidska pokojnina ne glede na starost in dolžino dopolnjene pokojninske dobe v višini 57,25 odstotka od pokojninske osnove, če je zanj ugodneje, pa v odstotku, odvisnem od dolžine dopolnjene pokojninske dobe.

Pri invalidnosti, nastali zaradi poškodbe zunaj dela ali bolezni, pa je višina odstotka za odmero invalidske pokojnine odvisna ne le od dolžine dejansko dopolnjene pokojninske dobe, temveč tudi starosti zavarovanca na dan nastanka invalidnosti.

Če je invalidnost nastala pred dopolnjenim 65. letom starosti, odstotek za odmero invalidske pokojnine sestavljata dva dela pokojninske dobe, in sicer:

  • dejansko dopolnjeno pokojninsko dobo in
  •  t. i. prišteto dobo.

Prišteta doba je navidezna doba, ki se prišteje k dejansko dopolnjeni pokojninski dobi in vpliva na višji odstotek za odmero invalidske pokojnine! Dolžina prištete dobe je odvisna od starosti zavarovanca na dan nastanka invalidnosti.

Če je invalidnost nastopila pred dopolnjenim 60. letom starosti, znaša prišteta doba:

  • dve tretjini obdobja od datuma nastanka invalidnosti do datuma, pri katerem bi zavarovanec dopolnil 60 let starosti in
  • eno polovico obdobja med datumom, pri katerem bi zavarovanec dopolnil 65 let, in datumom, pri katerem bi dopolnil 60 let starosti.

Če je invalidnost nastopila po dopolnjenem 60. letu starosti, pa znaša prišteta doba polovico obdobja med datumom, pri katerem bi zavarovanec dopolnil 65 let starosti in datumom nastanka invalidnosti.

Dolžina obdobja, ki služi za določitev prištete dobe, se računa le v letih in mesecih! Obdobje, daljše od 15 dni, se šteje kot en mesec.

Primer izračuna prištete dobe:

Zavarovanka, rojena 30. 3. 1972, je do dneva nastanka I. kategorije invalidnosti 30. 3. 2016 dopolnila 24 let pokojninske dobe. Prišteta doba, ki bo vplivala na končno višino odstotka za odmero invalidske pokojnine, obsega dve tretjini obdobja od 30. 3. 2016 (nastanek invalidnosti) do 30. 3. 2032 (dopolnitev 60 let starosti), to je 10 let in 8 mesecev in polovico obdobja med 30. 3. 2037 (dopolnitev 65 let starosti) in 30. 3. 2032 (dopolnitev60 let starosti), to je 2 leti in 6 mesecev. Skupna pokojninska doba, ki vpliva na višino odstotka za odmero invalidske pokojnine, znaša 37 let in 2 meseca. Invalidska pokojnina bi se ji torej odmerila v višini 57,25 odstotka od pokojninske osnove.

Če je zavarovanec postal invalid po dopolnjenem 65. letu starosti, ni več upravičen do prištete dobe!

Invalidska pokojnina se odmeri od pokojninske osnove v odstotku, katerega višina je odvisna od spola zavarovanca in dolžine dejansko dopolnjene pokojninske ter prištete dobe, če je zavarovanec do nje upravičen. Lestvica za odmero je enaka kot za odmero starostne pokojnine in znaša:

Pokojninska doba

Višina odstotka za odmero starostne pokojnine

Ženska

Moški

15 let

29,00

26,00

15 let 6 mesecev

29,69

26,63

16 let

30,38

27,25

16 let 6 mesecev

31,07

27,88

17 let

31,76

28,50

17 let 6 mesecev

32,45

29,13

18 let

33,14

29,75

18 let 6 mesecev

33,83

30,38

19 let

34,52

31,00

19 let 6 mesecev

35,21

31,63

20 let

35,90

32,25

20 let 6 mesecev

36,59

32,88

21 let

37,28

33,50

21 let 6 mesecev

37,97

34,13

22 let

38,66

34,75

22 let 6 mesecev

39,35

35,38

23 let

40,04

36,00

23 let 6 mesecev

40,73

36,63

24 let

41,42

37,25

24 let 6 mesecev

42,11

37,88

25 let

42,80

38,50

25 let 6 mesecev

43,49

39,13

26 let

44,18

39,75

26 let 6 mesecev

44,87

40,38

27 let

45,56

41,00

27 let 6 mesecev

46,25

41,63

28 let

46,94

42,25

28 let 6 mesecev

47,63

42,88

29 let

48,32

43,50

29 let 6 mesecev

49,01

44,13

30 let

49,70

44,75

30 let 6 mesecev

50,39

45,38

31 let

51,08

46,00

31 let 6 mesecev

51,77

46,63

32 let

52,46

47,25

32 let 6 mesecev

53,15

47,88

33 let

53,84

48,50

33 let 6 mesecev

54,53

49,13

34 let

55,22

49,75

34 let 6 mesecev

55,91

50,38

35 let

56,60

51,00

35 let 6 mesecev

57,29

51,63

36 let

57,98

52,25

36 let 6 mesecev

58,67

52,88

37 let

59,36

53,50

37 let 6 mesecev

60,05

54,13

38 let

60,74

54,75

38 let 6 mesecev

61,43

55,38

39 let

62,12

56,00

39 let 6 mesecev

62,81

56,63

40 let

63,50

57,25

Višina invalidske pokojnine navzgor praviloma ni omejena. Čim daljša je dejansko dopolnjena pokojninska doba, tem višji je odstotek za njeno odmero! Izjema od tega pravila je odmera invalidske pokojnine:

  • v primeru poškodbe izven dela ali bolezni, če dopolnjena pokojninska doba ne dosega 40 let (moški) ali 38 let (ženska) in
  • pri kombiniranih vzrokih invalidnosti,

kjer je višina odmere omejena na 57,25 odstotka!


Primer izračuna prištete dobe:

Zavarovanka, rojena 30. 3. 1972, je do dneva nastanka I. kategorije invalidnosti 30. 3. 2017 dopolnila 24 let pokojninske dobe. Prišteta doba, ki bo vplivala na končno višino odstotka za odmero invalidske pokojnine, obsega dve tretjini obdobja od 30. 3. 2017 (nastanek invalidnosti) do 30. 3. 2032 (dopolnitev 60 let starosti), to je 10 let in polovico obdobja med 30. 3. 2037 (dopolnitev 65 let starosti) in 30. 3. 2032 (dopolnitev 60 let starosti), to je 2 leti in 6 mesecev. Skupna pokojninska doba, ki vpliva na višino odstotka za odmero invalidske pokojnine, znaša 36 let in 6 mesecev. Invalidska pokojnina bi se torej zavarovanki odmerila v višini 57,25 odstotka od pokojninske osnove.


VIII. NAJNIŽJI ODSTOTEK ODMERE INVALIDSKE POKOJNINE V PRIMERU POŠKODBE ZUNAJ DELA ALI BOLEZNI

Z zakonom je določena višina najnižjih odstotkov za odmero invalidske pokojnine v primeru poškodbe zunaj dela ali bolezni. Aktualna je pri starejših zavarovancih s kratko pokojninsko dobo. Razlikuje se glede na spol in starost zavarovanca na dan nastanka invalidnosti.

Zavarovancu, ki je postal invalid pred dopolnitvijo 65 let starosti, se, ne glede na dejansko dopolnjeno pokojninsko in prišteto dobo, invalidska pokojnina odmeri najmanj v višini 36 odstotkov pokojninske osnove (moški) oziroma 39 odstotkov (ženska).

V primeru, da je zavarovanec postal invalid po dopolnjenem 65. letu starosti, se, ne glede na dejansko dopolnjeno pokojninsko in prišteto dobo, invalidska pokojnina odmeri najmanj v višini 26 odstotkov pokojninske osnove (moški) oziroma 29 odstotkov (ženska).

IX.  VPLIV RAZLIČNIH VZROKOV ZA NASTANEK INVALIDNOSTI

Če je invalidnost deloma posledica poškodbe pri delu ali poklicne bolezni, deloma poškodbe zunaj dela ali bolezni, se invalidska pokojnina odmeri kot ena pokojnina. Sestavljata jo dva sorazmerna  dela: del, odmerjen za poškodbo pri delu ali poklicno bolezen, in del, odmerjen za poškodbo zunaj dela ali bolezen.

V takem primeru se najprej odmeri invalidska pokojnina za poškodbo pri delu ali poklicno bolezen, nato pa še za bolezen ali poškodbo zunaj dela. Od vsakega od tako izračunanih zneskov pokojnine se odmeri del v odstotku, ki ustreza vplivu posameznega vzroka za nastanek invalidnosti na skupno invalidnost.

Seštevek tako določenih sorazmernih delov ne more biti nižji od 26 odstotkov najnižje pokojninske osnove in ne višji od 57,25 odstotka pokojninske osnove! 

Vir: ZPIZ

Bodite obveščeni, naročite se na e-novice: tukaj.

Upokojitev in pokojnine 2017 - informacije

Invalidska_pokojnina 2017.pdf

- Vrni se nazaj na POKOJNINE, FINANCE IN PRAVNI NASVETI

- Vrni se nazaj na PRVO STRAN

Priporočamo ogled naslednjih novic:
  Starostna pokojnina v letu 2017
Pogoji za starostno upokojitev 2017.
nedelja, 1.1.2017
 
  Upokojitev in pokojnine 2017 - informacije
Informacije z zvezi s pokojninami v letu 2017.
sreda, 15.2.2017
 
 
 
 
Save Save