pišite nam | informacije o spletni strani | najbolj brane novice  
   
 
   
  PRVA STRAN  
  DRUŠTVA UPOKOJENCEV  
  MOJE ZDRAVJE  
  RECEPTI  
  MOJ VRT  
  ZANIMIVOSTI  
  IZLETI  
  ŠPORT IN REKREACIJA  
  ZDRAVA VADBA  
  PRAKTIČNI NASVETI  
  POMOČ, OSKRBA IN VAROVANA STANOVANJA  
  DOMOVI ZA STAREJŠE  
  POKOJNINE, FINANCE IN PRAVNI NASVETI  
  PONUDBA ZDRAVILIŠČ  
 
Zadnji čas za solato pozimi
ponedeljek, 27.8.2018
         

Poleti je vrt poln različnih dobrot. Ko prihaja jesen, se mnogi šele takrat spomnijo, da bi radi imeli nekaj svojega, domačega v skledi tudi pozimi. V tem času je kar nekaj že zamujenega, prav vse pa še ni. Solatnice so pri nas najbolj priljubljene, brez njih si ne predstavljamo pravega obeda. Zimsko solato poznate vsi, veliko ljudi pa še vedno ne prepozna in ne ceni prezimnih sort radičev. Naj povemo nekaj o njih.



Kako se lotiti pridelave prezimnih sort radiča
Pridelava je presenetljivo enostavna. Prezimni radič sejemo direktno na stalno mesto. Pposejte ga v vrste, ne kar povprek. Zelo pomembno je, predvsem za prezimne sorte radiča, da je zemlja ves čas rahla in zračna. Rahljanje zemlje v setvah povprek je veliko težje. Vrste naj bodo 30 do 40 centimetrov narazen. Odvisno, ali boste radič silili v kleteh ali ga boste pustili pozimi na vrtu. Za siljenje morate pridelati čim bolj debele korene. Prezimne sorte namreč naredijo korene, letne sorte pa samo šop korenin. Sejemo od začetka junija (tržaški radič, radič za siljenje) do sredine oz. konca julija. Prej ga boste sejali, bolj debele korene in s tem tudi glavice oz. rozete bo naredil, a večja je tudi verjetnost, da bo zacvetel. Za siljenje v kleteh predlagam, da ga vendarle posejete v juniju, za spomladanski pridelek na gredicah pa še konec julija ni prepozno.


V jeseni radič za siljenje izkopljemo, korene pa očistimo.

Čez poletje je priporočljivo namakanje, ni pa čisto nujno. A če ga boste rezali, potem je namakanje tisto, ki bo preprečilo trde, kosmate in predvsem grenke liste. Tudi rahljanje zemlje po poletnih nalivih je nujno. Lahko ga občasno zalijemo z namočenimi koprivami, namočenim kompostom, ni pa nujno. Pepelaste plesni so najpogostejši sovražnik. Preprečujemo jih s škropljenjem s pripravki iz njivske preslice (lahko jih tudi kupite), algami ali rastlinskimi izvlečki. Ko pa jo opazimo, je najbolje posevek najprej pokositi (porezati). Šele potem lahko ponovno uporabite pripravke iz njivske preslice ali tiste, ki jih kupite v trgovinah, aluminijev sulfat (Vitisan) ali pa biotično sredstvo z glivico Ampelomyces quisqualis. Vedno škropimo zvečer, tik pred mrakom. Ko ponovno opazimo znake težav, tretiranje ponovimo. Koreninske uši so druga nadloga, a so najpogosteje znak pregnojenosti vrta. Če pričnejo rastline nenadoma rumeneti, veneti in ne rastejo tako, kot ste si zamislili, je treba preveriti koreninski sistem. Če na njem opazite drobne bele koščke, kot bi bili delci stiropora, posevek zalijte trikrat zapored (dva do tri dni razmika) z mešanico pelinovega čaja in pripravka iz namočenih listov rabarbare.

Še enega sovražnika ima prezimni radič, to je voluhar. Žal slaba novica za tiste, ki ga imate pogosto na vrtu - prezimnemu radiču se boste morali odreči.

V jeseni posevek očistite, odstranite vse velike, predvsem pa poškodovane liste. Verono in treviškega lahko ogrnete z zemljo tako, da bodo samo srčki na sredini na svetlem. Drugi dve sorti pustite na gredici kar tako, samo okopljite ju še enkrat pred zimo.

Spomladi se boste veselili krhkega, nekoliko grenkega, a zelo osvežilnega in zdravega pridelka.

Siljenje radiča – že pozabljena spretnost?


Sljenje radiča na kmetiji, a podobno lahko silimo tudi doma.

Veliko gospodinj je še pred desetletjem vedelo, kako v času, ko je vrt povsem zasnežen, priti do nekaj sveže zimske solate. Siljenje radiča je bila praksa na številnih kmetijah.

Radič lahko silimo na več načinov, pri vseh pa so pomembni prava sorta, nega rastlin čez poletje, pred siljenjem izkop in čiščenje korenov, kasneje pa priprava na siljenje in samo siljenje.

Proti koncu jeseni, preden zemlja zamrzne, korene izkopljemo. Koreni, primerni za siljenje, naj bodo debelejši od moškega palca. Očistimo jih vseh poškodovanih, gnilih listov, odrežemo tudi večino glavice, ki se včasih že oblikuje. Odrezano seveda lahko pojemo. Očiščene korene shranimo v rastlinjaku, hlevu, pesku, nekje na kupu, ki ga pokrijemo s smrečjem ali koruznico, lahko jih damo v zasipnico. Korene izkopljemo zato, ker jih iz zamrznjene zemlje ne moremo izkopavati. Seveda pa jih lahko med zimo kopljemo tudi z vrta. Korene je potrebno pred siljenjem še enkrat očistiti, odstranimo tudi večino stranskih korenin.

Nato jih lahko posadite v dovolj globoke lonce. Uporabimo zemljo za rože, lahko pa tudi kar rahlo vlažen pesek, lahko je pomešan tudi z nekaj žagovine. Posadimo tako, da lonec postavimo v vodoraven položaj. Najprej nasujemo centimeter peska ali zemlje, naložimo vrsto korenov tako, da se med seboj ne dotikajo. Nato nanje nasujemo pesek pa spet naložimo korene in postopek ponavljamo tako dolgo, da je lonec skoraj poln. Nato ga postavimo pokončno, tako kot bo stal kasneje, in se potrudimo, da ga povsem zapolnimo s koreni. Zemlja mora biti vlažna, nikakor pa ne sme biti mokra. Namesto loncev lahko korene posadite na enak način v črne vreče za smeti. Te naj ostanejo zgoraj odprte, da ne bodo glavice gnile.

Vse skupaj nato postavimo v prostor, ki ima od 15 (najbolje) do 20 °C. Če želite krhke, okusne glavice, mora biti popolna tema. Nekateri so včasih dajali lonce v zaprte lesene skrinje, te pa v hleve, kjer je ravno prav toplo. Nekateri jih dajejo v kurilnice, shrambe.

Vedno sejemo v vrstice

Veliko vrtičkarjev ima še vedno navado, da solato, predvsem zimske sorte, poseje kar povprek namesto v vrstice. Res vam toplo priporočam, da to navado spremenite. Prav pri prezimnih vrtninah je to še bolj pomembno. Zima je vedno čas, ko zemlja počiva. Tudi mi jo moramo pustiti na miru, ne okopavamo, ne rahljamo. Zato se močno zbije, posebej če je pozimi veliko padavin. Zato je prvo spomladansko opravilo rahljanje tal okoli prezimnih vrtnin, seveda tudi solate.

Če so vrtnine (tudi motovilec, špinača in seveda solata in radič) posejane v vrste, potem je spomladi to opravilo enostavno. Takoj ko se zemlja primerno osuši, posevek hitro in brez napora okopljemo, prerahljamo tudi z rahljalnikom (to je tisto orodje s tremi zobmi na koncu). Na tak način prebudimo tudi mikroorganizme in tako kar pognojimo. Saj ste letos videli, kako hitro se je spomladi zemlja spremenila v beton. V takih razmerah se seveda korenine ne morejo razrasti, rast solate je upočasnjena, zelo rada pa potem nedorasla pobegne v cvet. Če je posevek posejan v vrsto, je okopavanje hitro in brez večjega napora. Če je zima blaga, so težave tudi s pleveli, ki vam lahko posevek celo prerastejo. Pri setvi v vrste je delo med vrstami hitro opravljeno, samo v vrsti traja nekaj dalj. Drugače pa moramo na kolena, drugega orodja nimamo na razpolago.


Tako očiščeno korenje damo siliti.

Ker se korenine rastlin prebudijo v drugi polovici februarja (sveti Valentin nam da ključ od korenin), je čas za ta opravek takoj, ko se po valentinovem zemlja dovolj osuši. Po okopavanju posevek zalijemo z organskim gnojilom. Sama priporočam predvsem pripravke, ki vsebujejo morske alge. Te spodbudno vplivajo na razvoj koreninskega sistema, pri večjih poškodbah zaradi mraza pa tudi pomagajo pri celjenju teh poškodb. Druga gnojila niso potreba. Po potrebi posevek preredčimo, solato seveda pojemo ali pa nekaj sadik odsadimo na prosto gredo.

Ne prekrivamo cele gredice
Šele po okopavanju je smiselno, da posevek pokrijete z agrokopreno. Sama priporočam, da ne prekrijete cele gredice. Pokrijte samo del nasada, tako boste nekoliko zamaknili dozorevanje in uhajanje solate v cvet. Pokrita solata bo dozorela do dva tedna prej, tudi zacvetela bo nekaj prej. Če potem namesto samo ene sorte izberete še dve ali tri, boste rezali zimsko solato še nekaj dalj časa.

Nikoli pa s spravilom zimskih solat ne čakajte predolgo. V prvem nekaj daljšem obdobju sončnega in toplega vremena bo zimska solata zacvetela ne glede na vse, kar naredite.

Solata je pomemben del naše prehrane. Prav zimska solata je spomladi zelo pomembna, hitro nam poživi od dolgih zimskih noči, nepravilne prehrane in mraza utrujeno telo. Naj vam je na vrtu nikoli ne zmanjka.

Celoten članek je bil objavljen v avgustovski številki revije ROŽE IN VRT.


Bodite obveščeni, naročite se na e-novice: tukaj.

Save

- Vrni se nazaj na MOJ VRT

- Vrni se nazaj na PRVO STRAN

Priporočamo ogled naslednjih novic:
  Gnojenje preko listov je rešitev
Za dober pridelek potrebujemo dovolj kakovostnih hranil, saj le primerno prehranjene rastline dobro obrodijo.
ponedeljek, 20.8.2018
 
  Si z zastirko množimo polže?
Naše vrtove napadajo kopenski polži iz rodu Stylommatophora, po slovensko kopenski pljučarji.
petek, 20.7.2018
 
  Imejte lasten zeliščni vrtiček
Brez zelišč in začimb si ne moremo predstavljati kuhe.
ponedeljek, 11.6.2018
 
 
 
 


 
Save Save