pišite nam | informacije o spletni strani | najbolj brane novice  
   
 
   
  PRVA STRAN  
  POKOJNINE, FINANCE IN PRAVNI NASVETI  
  DRUŠTVA UPOKOJENCEV  
  RECEPTI  
  MOJE ZDRAVJE  
  MOJ VRT  
  KULTURNI DOGODKI  
  IZLETI  
  ŠPORT IN REKREACIJA  
  ZDRAVA VADBA  
  POMOČ, OSKRBA IN VAROVANA STANOVANJA  
  DOMOVI ZA STAREJŠE  
  PRAKTIČNI NASVETI  
  RAZVEDRILO  
  PONUDBA ZDRAVILIŠČ  
  ZANIMIVOSTI  
   
 
   
 
Pot do bogato cvetočih orhidej
sobota, 10.2.2018
         



Orhideja je izredno priljubljena in hvaležna lončnica, ki jo radi poklanjamo. Navadno je prav takrat najlepša, cvetoča in z nekaj popki, ki so tik pred odprtjem. A kot vse cvetlice tudi orhideja odcveti in lahko se zgodi, da nam nikoli več ne bo zacvetela.

Da se to ne bi zgodilo, smo za nasvet povprašali kar strokovnjake, agronome Kluba Gaia, ki so med drugim povedali, da sta poleg primerne osvetlitve in temperature izredno pomembna zalivanje in gnojenje orhidej. Kot je izpostavila Mira Arh, ki je tudi povzela znanje Gainih strokovnjakov, zaradi premalo informacij številni ljubitelji doživijo neuspeh in orhideje označijo kot preveč zahtevne.

»V naravi raste večina orhidej, ki jih lahko potrošniki kupimo v prodaji, priraslo oziroma epifitsko. S svojimi koreninami se oprimejo vej in debel dreves, kjer lovijo odpadel organski material, ki s pomočjo mikroorganizmov in pogostih padavin prepereva in orhidejam ponuja nizko, a konstantno koncentracijo hranil,« pove sogovornica in kot primer epifitnih orhidej našteje katlejo, dendrobij, miltonijo, vando, falenopsis. Prav vse naštete namreč odlično uspevajo tudi v substratu za orhideje, sestavljenem iz lubja in rastlinskih vlaken. »Cimbidij je močna in robustna orhideja, zato za boljšo oporo substratu za orhideje primešamo še zemljo za okrasne rastline. Druge, talne orhideje, najpogostejše so kukavice in mačje uho, rastejo v humozni prsti na tleh,« še pove.

Raznolike potrebe po hranilih


Gnojenje orhidej je neposredno povezano z zalivanjem, prav zato, kot pravi Mira Arh, pa le-to temelji na opazovanju vlažnosti substrata v lončku in specifičnih potrebah posameznega rodu, ki se med sabo zelo razlikujejo. Zato smo v zimskem času še posebej pozorni na zalivanje in gnojenje orhidej falenopsis. To v zimskih mesecih prilagodimo, ko se zaradi zelo kratkega dneva in zmanjšane osvetlitve rast upočasni. »Med februarjem in oktobrom priporočamo gnojenje ob vsakem zalivanju, s čimer posnemamo naravne pogoje, kjer orhideje ob vsakem dežju prejmejo poleg vode tudi hranila. Vsako tretje ali četrto zalivanje pa naj bo brez gnojila, s čimer zagotovite, da se morebitni viški hranil odplaknejo in ne škodujejo občutljivim koreninam,« pravi Arhova in doda, da strokovnjaki prav tako svetujejo, da pozimi orhideje zalivamo brez gnojila, ker se njihova rast in potrebe zelo zmanjšajo.

Za cimbidije je značilna zelo intenzivna rast listov, ki se začne takoj po koncu cvetenja in traja vse do septembra, ko se psevdobulbul že debeli in zori. V tem celotnem rastnem obdobju jih je treba zelo pogosto zalivati in hkrati gnojiti ob vsakem zalivanju. »Bistveno je, da se korenine oziroma substrat nikdar v celoti ne presušita. Ko se psevdobulbul odebeli do končne velikosti (september–oktober), lahko začnemo zalivati samo še enkrat mesečno, z gnojenjem pa v celoti prekinemo. V tem obdobju jih je treba tudi izpostaviti nižjim temperaturam, ki povzročijo zorenje psevdobulbula in nastavek cvetnega poganjka.« Pafiopedili, znani tudi kot čeveljčki, so orhideje brez obdobja mirovanja in v primernih pogojih rastejo in cvetijo vse leto. »Cvetenje je torej odvisno le od zrelosti oziroma primerne velikosti poganjka. Če je ta dovolj velik in posledično sposoben nositi cvetove, bo rastlina cvetela sredi zime ali poletja,« še svetuje sogovornica in opozarja, »ker se dnevi pozimi pri nas precej skrajšajo, je treba tudi zalivanje in gnojenje nekoliko prilagoditi. Z gnojenjem lahko v celoti prenehate med oktobrom in februarjem, zalivate pa tako pogosto, da se substrat med zalivanji ne bo izsušil.«

Kako zalivati


Gnojimo večinoma z mineralnimi gnojili v tekoči ali trdi obliki. Tekoče gnojilo je treba redčiti z vodo v natančno določenem razmerju. »Marsikdo prav zaradi neupoštevanja navodil glede doziranja nima srečne roke pri vzgoji teh lepotic, saj orhideje zaradi svojih skromnih potreb po gnojenju zelo slabo prenašajo čezmerne količine in je natančna izmera bistvenega pomena za uspeh,« pove Mira Arh, ki opozarja, da je zmotno mnenje ljudi, da orhideje gnojila sploh ne potrebujejo. »Pri orhidejah, za katere je značilna relativno počasna rast z majhnim letnim prirastom zelene listne mase in zahteva drugačen pristop, popolna odsotnost gnojila dolgoročno negativno vpliva na njihov razvoj, predvsem pa se zmanjša bujnost cvetenja.«

Plantella Tabs je gnojilo v šumeči tableti in posnema skromno količino hranil iz narave, hkrati pa vsebuje vse bistvene mikro in makro elemente za optimalno rast. Čezmerne količine zalivanja in gnojenja so škodljive, saj jih orhideje niso vajene in vedno vodijo v odmiranje koreninskih vršičkov. »Za razliko od ostalih rastlin s šopastim koreninskim sistemom in številnimi koreninskimi vršički imajo orhideje majhno število korenin in vršičkov, ki jih z nekaj truda lahko celo preštejemo. Vsak aktiven vršiček je zato še toliko bolj pomemben, ohranjanje njihove vitalnosti pa eden glavnih trikov uspešnega gojenja,« še izpostavi sogovornica.

Orhideje slabo prenašajo klor in vodo iz vodovoda, zato je priporočljiva uporaba deževnice ali postane vode iz vodovoda. Zalivanje in gnojenje epifitnih orhidej je po izkušnjah najenostavneje z namakanjem rastlin tako, da jim v okrasni lonček vlijete toliko vode, da rastlina v njem plava. Po 20 minutah lahko presežek vode odlijete, saj so substrat in korenine posrkali maksimalno količino vode in hranil. Uporabljajte okrasne lončke, ki so nekoliko višji od plastičnega lončka, v katerem raste orhideja, saj omogočajo odtekanje odvečne vode.

Kdaj presaditi orhidejo


Za presajanje izkoristimo čas, ko rastlina počiva, po cvetenju in takrat, ko je opaziti, da je rastlina v lončku utesnjena ali se korenine slabo razvijajo. »Uporabimo visoko kakovostni substrat Plantella zemlja za orhideje, sestavljen iz borovega lubja in rastlinskih vlaken. Njegova značilnost je, da dobro sprejema vodo in hranila, ohranja stabilno strukturo, ne razpada oz. ne gnije, daje zadostno oporo rastlinam in omogoča dobro rast korenin, ki v lončku tvorijo zračne žepke, ki omogočajo dobro izmenjavo plinov,« svetuje sogovornica, ki prav tako opozori, da je v celoti treba odstraniti star in izčrpan substrat. »S škarjami odstranimo tudi poškodovane korenine, a smo pozorni, da ne poškodujemo aktivnih korenin.« Orhidejo presadimo v dva do tri centimetre večji lonček, ki naj bo po možnosti prosojen. Rastlino postavimo v lonček, vmes nasujemo substrat za presajanje in rahlo potresemo, da zapolnimo vse prazne prostore. »Epifitne orhideje imajo v naravnem okolju korenine na svetlobi, zato jih sadimo v prosojne lončke,« še pove Arhova, ki prav tako priporoča uporabo večjih ovalnih okrasnih lončkov, kjer bo svetloba dosegla tudi korenine. V nasprotnem prosojni sadilni lonček nima posebnega pomena. Po presajanju substrat namočimo, tako da bo v celoti prepojen z vlago.

Orhideje slabo prenašajo klor in vodo iz vodovoda, zato je priporočljiva uporaba deževnice ali postane vode iz vodovoda.

Zalivanje in gnojenje epifitnih orhidej je po izkušnjah najenostavneje z namakanjem rastlin, tako da jim v okrasni lonček vlijete toliko vode, da rastlina v njem plava.

Dnevnik, Vesna Levičnik



Bodite obveščeni, naročite se na e-novice: tukaj.

SaveSave

- Vrni se nazaj na MOJ VRT

- Vrni se nazaj na PRVO STRAN

Priporočamo ogled naslednjih novic:
  Halo TV: Načrtovanje nove sezone na vrtu
Dobre sadike paprike je najbolje saditi konec februarja.
nedelja, 4.2.2018
 
  Skrb za sobne rastline pozimi
Mraz zunaj vedno bolj pritiska, zato je prijetno bolj segreti radiatorje. To pa lahko povzroči poškodbe na rastlinah.
torek, 26.12.2017
 
  Sami si vzgojite sadike plodovk
Izbiramo lahko med starejšimi sortami paradižnika, kot so volovsko srce, marmande, novosadaki jabučar, heinz...
nedelja, 25.2.2018
 
  Zimski mraz in poškodbe na rastlinah
Mraz je eden izmed najpogostejših  povzročiteljev poškodb na sadikah in mladih lesnatih rastlinah.
nedelja, 11.2.2018
 
  Svetovalni servis: Kmetijske subvencije
Med letošnjimi novostmi so: plačila za več kot 35-odstotne nagibe, plačila za ohranjanje mejic in ukrep ...
ponedeljek, 27.3.2017
 
 
 
 
Save Save