pišite nam | informacije o spletni strani | najbolj brane novice  
   
 
   
  PRVA STRAN  
  DRUŠTVA UPOKOJENCEV  
  MOJE ZDRAVJE  
  RECEPTI  
  MOJ VRT  
  ŠPORT IN REKREACIJA  
  IZLETI  
  ZDRAVA VADBA  
  PRAKTIČNI NASVETI  
  POMOČ, OSKRBA IN VAROVANA STANOVANJA  
  DOMOVI ZA STAREJŠE  
  POKOJNINE, FINANCE IN PRAVNI NASVETI  
  RAZVEDRILO  
  ZANIMIVOSTI  
   
 
Kakšno jelko kupiti naravno ali umetno?
sreda, 20.12.2017
         

Naravna ali umetna: to je sedaj vprašanje!

Prav kmalu bo spet čas za krašenje novoletne smrečice. Če ste do zdaj vsako leto kupili naravno drevesce, se morda letos sprašujete, če ne bi morda v duhu ekološkega ravnanja le kupili umetnega. Vpliv enih in drugih na okolje pa je približno enak (če seveda umetne smrečice ne boste menjali vsako leto), vsaka izbira pa ima svoje pozitivne in negativne plati.

Tradicija krašenja zimzelenih dreves je zelo dolga: kot simbol večnega življenja so jih uporabljali že stari Egipčani in Kitajci, častila pa so jih tudi že nekatera poganska ljudstva. Pred približno pol tisočletja pa so na severu Evrope v času božiča že krasili smrečice, seveda z naravnim okrasjem: z jabolki, različnimi oreščki, okraski iz papirja in sladkarijami, torej zelo podobno, kot to v nekaterih domovih počnemo še danes.

Umetna – za vse želje in denarnice

Običaji določajo, da božično drevo postavimo 24. decembra in podremo 5. januarja. Umetna drevesa pa so to obdobje precej podaljšala in v marsikaterem domu so v okras kar nekaj tednov. Umetna drevesa že dolgo niso več "neprivlačna zelena plastika", saj se je njihov videz v zadnjih letih precej izboljšal.

Pri najbolj dodelanih izvedbah je pravzaprav že kar težko ugotoviti, ali je drevesce naravno ali ne. Da je umetno, razkrije šele dejstvo, da je kar preveč popolno, saj v naravi le težko zraste tako simetrično drevo. Celo njihova imena so že povsem naravna: kupite lahko "norveško smreko" ali "skandinavski bor". 

Pri tistih, ki imajo najbolj naravni videz, so veje in iglice izdelane iz polietilena (PE, polyethylene). Najbolj luksuzne pa so v celoti izdelane iz PE, pri proizvodnji pa uporabljajo posebne kalupe, ki posnemajo naravne veje. Seveda so cene takšnih izvedb precej zasoljene. Največkrat pa so umetne smrečice izdelane iz polivinilklorida, ki je cenovno precej ugodnejši.

Proizvajalci so se prilagodili tudi željam uporabnikov: želite visoko in ozko drevo? Morebiti takšno, ki je že okrašeno z (LED) lučkami? Drevo, ki je videti, kot da ste ga ravnokar prinesli iz zasneženega gozda? Ni problema, z nekaj kliki z miško lahko kupite vse to in tudi drevo, ki je izdelano tako, da ga lahko postavite v kot.

Bi drevo najeli?

Tudi pri nas je mogoč najem prazničnega drevesca. Najamete lahko drevo visoko od 80 do 300 centimetrov, cena pa je odvisna od velikosti – od 40 do 400 evrov. Ponujajo tudi popust. Dostava v Ljubljani in okolici je brezplačna, za druge kraje po Sloveniji pa bo treba doplačati. Več informacij na: www.zeleno-drevo.si

Naravna – poiščite nalepko Zavoda za gozdove Slovenije
V Sloveniji je v prazničnih dneh po domovih še vedno veliko naravnih dreves, najpogosteje okrasimo različne vrste smrek in jelk. Ponudba v decembrskih dneh je velika, in sicer v trgovskih centrih in na tržnicah. Na voljo so drevesa različnih oblik in velikosti, večinoma pa so umetno vzgojena.

Med njimi prevladuje smreka, ki je najbolj pogosto doma pridelano okrasno drevesce. Slovenska navadna smreka izstopa po skromnosti, saj ni tako košata in bleščeča, kot so tujerodne vrste smrek in jelk, so nam pojasnili na Zavodu za gozdove. Večjih razlik v cenah enako velikih tujerodnih drevesc in navadnih »naših« smrek, namenjenih za okras, ni, zato se potrošniki pogosto odločajo za nakup lepših tujih drevesc, če seveda ne negujejo tradicije in želijo imeti za okras navadno smreko, so še dodali pri Zavodu za gozdove.

Na voljo pa je manj jelk, saj jih lahko sekajo le na območjih, kjer se to drevo bogato pomlajuje. Pomlajevanje jelke na območju jelovo-bukovih gozdov na Kočevskem, od koder pride na trg največ domačih okrasnih drevesc, je zelo slabo, zato je treba na tem območju vse mlade jelke ohranjati za nadaljnji razvoj gozda. Prav zato na trgu ni veliko domačih okrasnih jelk.

V Sloveniji kar nekaj podjetij in zasebnikov vzgaja drevesa, namenjena za prodajo v decembru, največkrat pa jih zasadijo pod daljnovodi in na krajih, kjer ni mogoča kmetijska pridelava, razvoj gozda pa ni zaželen. Gojena drevesa imajo dovolj prostora za rast, zato so največkrat bolj košata in simetrična kot njihovi negojeni sorodniki.

Drevesa, vzgojena za prodajo, so označena z nalepko Zavoda za gozdove Slovenije, ki dokazuje, da so pridobljena brez škode za gozd in je bil vpliv na okolje minimalen. Okrasna drevesa so po Zakonu o gozdovih posekana gozdna drevesa, namenjena za okras in praznovanje. Lastniki lahko pridobijo okrasna drevesa iz svojih gozdov le na podlagi izdane odločbe o usmeritvah in pogojih za pridobivanje smole in okrasnih dreves.

V Sloveniji pa niso na voljo le gojena drevesa "domačega porekla", ampak je veliko uvoženih tudi s severa Evrope, kjer na plantažah gojijo različne vrste jelk in smrek. Pravzaprav "tuja" drevesa celo prevladujejo, saj so navadno bolj košata in lepše raščena kot domače smreke in jelke, je pa njihov ogljični odtis zaradi transporta in intenzivne pridelave večji kot pri drevescih iz domače pridelave. Z ekološkega vidika je torej nakup teh okrasnih dreves manj prijazen do okolja kot tistih, ki so pridelana doma.

Vpliv na okolje

Pri okoljevarstveni organizaciji Carbon Trust so zapisali: naravno božično drevo absorbira CO2 in izloča kisik. Najboljša izbira je živo drevo, ki diha. Pri razgradnji drevesa v kompostniku se sproščata CO2 in metan. Zaradi energijsko intenzivne proizvodnje je ogljični odtis pri umetnem drevesu večji kot pri naravnem. Najboljša izbira je drevo v loncu, ki ga lahko po končanem prazničnem času presadimo.

Kje kupiti?

Vsi večji "splošni" trgovci ponujajo umetna drevesa, prav tako tudi trgovine z opremo za dom in domačo delavnico. Če želite kupiti kaj posebnega, pa boste morali preveriti ponudbo v kakšni od trgovin, v katerih prodajajo tudi material za aranžiranje. Drevo seveda lahko kupite tudi na spletu, a se lahko zgodi, da ne bo ravno takšno, kot je videti na fotografiji. Tudi cene so zelo različne: od 10 ali 15, pa do 1000 evrov, če želite res kaj posebnega. Velja pa splošno pravilo, čem več boste odšteli za drevo, lepšega videza bo.

Naravna drevesa prav tako prodajajo tudi veliki trgovci, zadnje decembrske dni pa tudi na tržnicah. Zanj boste odšteli 15 do 70 evrov, kar je odvisno od velikosti in vrste. Nekateri trgovci bodo za dražja drevesa celo zagotovili, da iglice ne odpadejo. Naj jim verjamemo?



Pogovarjali smo se z Ekologi brez meja

Kaj torej pravite Ekologi brez meja: umetna ali naravna smrečica? Odvisno. Če dobite umetno smrečico od nekoga drugega ali pa v centru za ponovno uporabo, potem jo vsekakor uporabljajte. Sicer pa predlagamo, da kupite naravno. Najboljše pa je, če ste kreativni in izdelate smrečico kar sami, recimo iz odpadnih materialov ali pa iz suhih vej drugih dreves. Lahko pa tudi v gozdu ali na svojem dvorišču okrasite smreko, ki raste. Pri tem seveda uporabite okraske iz naravnih materialov in jih po koncu praznikov odstranite. Tako so delali tudi v preteklosti: krasili so smreke, ki so rastle v gozdu.

Torej nekaj tretjega?

Zakaj pa ne. Na voljo imamo več možnosti, ne pa zgolj izbire med naravno ali umetno smrečico. S tem ne bomo posegli v naravo in njene vire, ne bomo pa tudi ustvarjali odpadkov, pa naj gre za biološko razgradljive ali plastične. Če pa se že odločamo med tema dvema, je bolje, da izberemo naravno, ki je seveda ustrezno označena in torej posekana na trajnostni način.

V kateri zabojnik sodi umetna smrečica po končani življenjski dobi? Med plastiko?

Ne, umetna smrečica ne sodi med plastiko, saj ne gre za embalažo. Odpeljati jo moramo v zbirni center ali pa počakati na kosovni odvoz. Še bolje pa, če jo podarimo centru za ponovno uporabo.

Kaj pa naravno drevo? Sodi med biološke odpadke?

Naravno drevo lahko odpeljete nazaj v gozd ali pa odložite v zabojnik za biološke odpadke. Pri tem morate z drevesa odstraniti vse okraske. Smrečico pa lahko uporabite tudi za kurjavo. Lahko pa jo dodate k visoki gredi, kjer čez leta razpade in jo lahko uporabite kot gnojilo.


Avtorica: Urša Šmid Božičevič
Vir: Zveza potrošnikov Slovenije


Bodite obveščeni, naročite se na e-novice: tukaj

- Vrni se nazaj na MOJ VRT

- Vrni se nazaj na PRVO STRAN

Priporočamo ogled naslednjih novic:
  Božično drevo Spira - ekološko in inovativno
Je elegantna in trajna rešitev za okrasitev vašega doma.
sreda, 23.12.2015
 
  Novoletna jelka - kaj storimo, da bo dalj časa lepa?
Svetoval je Matjaž Mastnak iz Arboretuma Volčji Potok.
petek, 23.12.2016
 
  Nakup novoletne jelke - na kaj moramo biti pozorni?
Zimzeleno drevo je že od nekdaj simbol življenja in ...
sobota, 17.12.2016
 
  Adventni trendi v floristiki
Katerih smernic se bodo pri okraševanju in pripravi adventnega oz. božično-novoletnega okrasja držali floristi?
petek, 6.12.2013
 
 
 
 
Save Save