pišite nam | informacije o spletni strani | najbolj brane novice  
   
 
   
  PRVA STRAN  
  POKOJNINE, FINANCE IN PRAVNI NASVETI  
  DRUŠTVA UPOKOJENCEV  
  RECEPTI  
  MOJE ZDRAVJE  
  MOJ VRT  
  KULTURNI DOGODKI  
  IZLETI  
  ŠPORT IN REKREACIJA  
  ZDRAVA VADBA  
  POMOČ, OSKRBA IN VAROVANA STANOVANJA  
  DOMOVI ZA STAREJŠE  
  PRAKTIČNI NASVETI  
  RAZVEDRILO  
  PONUDBA ZDRAVILIŠČ  
  ZANIMIVOSTI  
   
 
   
 
Kompost je še boljši kot hlevski gnoj
sobota, 4.11.2017
         

Tako kot pri vseh živih bitjih je tudi pri rastlinah prehrana tista, ki določa, ali bodo rastline zdrave ali bodo imele težave.

Prihaja čas, ko se delo na vrtu končuje in razmišljamo samo še o pripravi vrta na zimo. Pri tem se ne moremo izogniti temu, kako bomo rastline prehranili - o gnojenju. Gnojenje in kolobar sta osnovna elementa naravnega vrtnarjenja.

  

Zakaj gnojimo, če pa v naravi gnojenja ni? To je res, rastlinam v naravi nihče ne dodaja hranil. Vendar tam tudi nihče ne odvzema tako veliko žive mase, kakor jo mi na vrtu. Vsak plevel sproti izpulimo, vrtnine pa običajno odnesemo z vrta, jih očistimo nekje v senci in včasih potem del te mase vrnemo na kompost. Vprašanje je, koliko tega komposta potem sploh uporabimo za gnojenje na vrtu. Hranil z vrta torej več odnesemo, kakor jih vrnemo ali pustimo na vrtu, kot se dogaja v naravi. Po drugi strani pa je človek v želji po večjem in bolj okusnem, tudi bolj kvalitetnem pridelku, rastline iz narave precej spremenil. Nastale so sorte, hibridi, ki zahtevajo in tudi potrošijo več hranil kakor njihove naravne sorodnice ali predniki. Hranila torej moramo dodajati, če želimo zdrave rastline in kvaliteten pridelek.

Slovenci damo pest več, da bo bolje rastlo. Narobe!

Veliko je lahko narobe

Še vedno je najpogostejše in najbolj priljubljeno organsko gnojilo hlevski gnoj. Čeprav je kompost še boljše gnojilo. Kompost je namreč na približno enaki stopnji razkroja kakor vrtna zemlja, v njem so podobni mikroorganizmi kot na vrtu, zato se takoj prilagodijo novim razmeram in pričnejo učinkovati. Gnoj se mora v zemlji še razkrojiti do stopnje komposta. Zato ga tudi dodajamo v jeseni, da se to do takrat, ko rastline hranila potrebujejo, to res zgodi. Organska gnojila, tudi gnoj in kompost na zelenjavnem vrtu, vedno zadelamo v tla v območje koreninskega sistema in jih ne puščamo na površini, da ne izgubimo hranil in da ne škodimo okolju.

Mnogi menijo, da z gnojenjem s hlevskim gnojem ali kompostom ne morejo narediti nič narobe. Pa je lahko veliko narobe, če se ne držimo pravil oziroma ne gnojimo po potrebah rastlin. Gnoj daje rastlinam hranila tri leta, kompost celo do pet let. Torej je na vrtu kar dolgo časa preveč hranil. Ker se seveda ne ustavite in gnojite z enako velikimi količinami še naprej, je večina vrtnih zemljišč pregnojenih.

Katera gnojila so najboljša

To vprašanje mi najpogosteje postavijo vrtičkarji, ko govorim o gnojenju. V poplavi številnih gnojil na policah trgovin se seveda zgodi, da ne vemo, kaj uporabiti. Kot talna gnojila poznamo mineralna, lahko topna, po domače umetna gnojila in organska. Oboja so v tekoči obliki, vendar so najpogosteje v trdnem, praškastem stanju ali briketirana. Z mineralnimi gnojili je lahko delati, vendar jih je na manjših površinah zelo težko pravilno odmeriti. Nepravilna uporaba pa hitro pomeni neuravnoteženo založenost tal s hranili in težave so tu. Prav posebej odsvetujem uporabo mineralnega, hitro topnega dušika. Z njim naredite na vrtu več škode kakor koristi. Če ga dodate preveč, so rastline veliko bolj občutljive na številne bolezni, druga hranila v rastlino se sprejemajo neenakomerno in s tem začne primanjkovati nekaterih hranil (kalcij, bor, magnezij) v rastlini. Po večjem nalivu se dušik izpere v podtalnico, kjer postane nevarnost za okolje, rastline pa ga nimajo več. Prepričana sem, da je na vrtu najbolj primerno uporabiti organska gnojila, mineralna pa samo takrat, ko rastlini katerega izmed teh hranil prav posebej manjka.

Kako gnojiti

Najprej razdelimo vrtnine v tri skupine: požrešne, srednje zahtevne in tiste, ki ne potrebujejo veliko hranil. Med požrešne uvrščamo skupino kapusnic: zelje, cvetača in brokoli, ohrovti, kitajski kapus, potem krompir, sladko koruzo, blitvo, bučnice, papriko in jajčevec. Če je zemlja ustrezno preskrbljena s hranili in nima več kakor pet odstotkov organske snovi oziroma humusa, je med temi rastlinami tudi paradižnik.

  

Nezahtevne vrtnine pa so vse čebulnice razen letnega pora, vse stročnice razen visokega fižola, redkvica, rukola, užitni tolščak, vse solatnice - berivke (azijske listnate rastline, solata za mlade liste, solata berivka), špinača, motovilec, zelišča, listnati peteršilj. Vse druge so tiste s srednje velikimi zahtevami po hranilih. Korenčnice in gomoljnice slabo uspevajo na gredah, ki so bile gnojene z gnojem jeseni preteklega leta. Niso gladke, imajo veliko izrastkov, so razvejane in običajno tudi polne majhnih korenin. Tudi krastavost je pogostejša, votlo srce krompirja je v takih poletjih, kot je bilo letošnje, veliko pogostejše.

Hlevski gnoj razpada in hrani vrtnine tri leta, zato z njim gnojimo samo tretjino vrta in nanj posadimo požrešne vrtnine. Tudi ko glavne vrtnine pospravimo in sadimo naknadni posevek, gnojenje ni potrebno. Srednjo, manj zahtevno skupino vrtnin sadimo, sejemo na tiste grede, ki smo jih gnojili preteklo leto, nezahtevne vrtnine pa tja, kjer že dve leti nismo gnojili. V jeseni te grede ponovno pognojimo. Potrebe vrtnin so take, da ne smemo uporabiti več kakor 2,5 kilograma hlevskega gnoja na kvadratni meter. Konjskega gnoja damo približno enako, svinjskega damo nekoliko manj (do 2 l/m2), gnoja perutnine pa petkrat manj, torej samo 0,5 l/m2. To bo zagotovo dovolj. Potrebe po dušiku so sicer nekoliko višje, te nadoknadimo tako, da kot dobre sosede sadimo stročnice, zastremo tla z zelenimi, pokošenimi ostanki rastlin, poleti pa občasno zalijemo s tekočimi organskimi gnojili. To so lahko samo namočene koprive ali kar kompost, lahko pa kupimo tekoča organska gnojila, ki jih danes lahko dobimo v trgovinah kar nekaj.

S kompostom gnojimo podobno, le da uporabimo 8-12 litrov komposta na kvadratni meter gredice, kjer bodo rasle požrešnice. V primeru gojenja s kompostom med požrešnice uvrščamo tudi rdečo peso. Za srednje zahtevne vrtnine potrebujemo 5-8 litrov komposta na kvadratni meter. Občasno poletno zlivanje z zgoraj omenjenimi gnojili bo koristilo tudi tukaj. Manj zahtevnim vrtninam pogosto niti ni treba gnojiti.

Kupljena organska gnojila

S temi gnojili gnojimo v jeseni ali tudi spomladi. Vrtnine najprej razdelimo na tri skupine glede na zahteve rastlin po hranilih. Tudi tukaj med požrešne vrtnine uvrstimo rdečo peso, pozen korenček in vrtnine, ki so naštete že zgoraj. Tem vrtninam pognojimo s polnim odmerkom, priporočenim v navodilih za uporabo. Srednje zahtevnim vrtninam gnojimo s polovičnim odmerkom. Manj zahtevnim gnojimo z majhnimi količinami, če nam analiza zemlje ne kaže ekstremne založenosti tal s posameznim hranilom in če v tleh ni več kakor pet odstotkov humusa. Pomembno pri uporabi organskih gnojil je to, da prav tako ne dognojimo naknadnim posevkom, saj odmerki zadoščajo tudi za njihove potrebe.

Kupljena organska gnojila so primeren in za uporabo bolj enostaven nadomestek hlevskemu gnoju. Kupljena organska gnojila v tleh ne puščajo trajnega, stabilnega humusa. Tega lahko nadomestimo z uporabo domačega komposta, ki ga seveda dajemo veliko manj kot takrat, ko je osnovno gnojilo. Če tega nimamo, uporabimo organske zastirke tal, ki imajo veliko dodatnih koristi, tla okoli rastlin zastremo s pokošeno travo, koprivami, ostanki vrtnin, senom, slamo, listjem. Seveda lahko vedno posejemo tudi rastline, ki jih potem zakopljemo v tla - rastline za zeleni podor.

Pomembno je, da se držimo odmerkov, navodil. Slovenci zelo radi pretiravamo, damo pest več, da bo bolje raslo. Tega ne delajte, s tem naredite veliko škode, ki se danes na mnogih vrtovih že pozna. Zato bodite z gnojili varčni in bo na vrtu manj težav.


Miša Pušenjak, vecer.com


Upokojitev in pokojnine 2017 - informacije

Bodite obveščeni, naročite se na e-novice: tukaj.

Save

- Vrni se nazaj na MOJ VRT

- Vrni se nazaj na PRVO STRAN

Priporočamo ogled naslednjih novic:
  Naredite svoja domača gnojila in škropiva za vrt
Doma narejena gnojila in škropiva za vrt.
nedelja, 23.7.2017
 
  Sami izdelajte naravno gnojilo
Gnojenje s prevrelko je priporočljivo v primerih, ko želimo rastline vzpodbuditi k rasti.
nedelja, 11.6.2017
 
  V domač vrt le organsko gnojilo
Če so tla lahka in srednje težka, jih nikakor ne prekopavamo, saj s tem skrbno oblikovane plasti ...
četrtek, 30.3.2017
 
  Gnojenje na vrtu - najpogostejše napake
O gnojenju univ. dipl. inženir agronomije Davor Špehar.
četrtek, 16.3.2017
 
 
 
 
Save Save