pišite nam | informacije o spletni strani | najbolj brane novice  
   
 
   
  PRVA STRAN  
  POKOJNINE, FINANCE IN PRAVNI NASVETI  
  DRUŠTVA UPOKOJENCEV  
  RECEPTI  
  MOJE ZDRAVJE  
  MOJ VRT  
  KULTURNI DOGODKI  
  IZLETI  
  ŠPORT IN REKREACIJA  
  ZDRAVA VADBA  
  POMOČ, OSKRBA IN VAROVANA STANOVANJA  
  DOMOVI ZA STAREJŠE  
  PRAKTIČNI NASVETI  
  RAZVEDRILO  
  PONUDBA ZDRAVILIŠČ  
  ZANIMIVOSTI  
   
 
   
 
Kako ohraniti sadje do pomladi
 
         

Plodovi sadja za dolgotrajno shranjevanje morajo na drevesu dozoreti, ne obirajmo prehitro, pustimo plodove, da se popolnoma obarvajo in razvijejo poln okus. Ob obiranju izločimo vse, kar je poškodovano in nepopolno. Izločene plodove pa uporabimo za predelavo. Popestrimo si jedilnik in zimske zaloge v obliki: sokov, kisa, žganja, jabolčnega zavitka…


Zavedati se moramo, da sadje v skladišču ne more izboljšati svojih lastnosti in videza, s časom se kakovost samo še slabša, zato je za shranjevanje treba izbrati vrhunske plodove in primerne sorte ter omogočiti ustrezne pogoje za trajno kakovost.



Jabolka

Polna klet jabolk nas lahko dolgo razveseljuje in krepi naše zdravje pozno v spomladanski čas. Za dolgotrajno shranjevanje so primerne sorte jabolk, ki se dobro skladiščijo. To so tiste, ki pozno zorijo in imajo dobro skladiščno sposobnost. Ko oberemo zrela jabolka, jih zložimo v nizke zaboje, saj si tako olajšamo preglednost in lahko takoj izločimo vse slabe plodove. To naj velja za vse sadne vrste, ne samo za jabolka. Če zanemarimo večje škodljivce, povzročata največjo škodo prav bolezen škrlup in škodljivec jabolčni zavijač. To velja seveda predvsem za jabolka, ki jih najdlje in največkrat shranjujemo v kleti, skladišču. Poškodbe po škrlupu (bolezen se izrazi kot krasta, ki kasneje poči) večinoma povzročijo gnitje in propadanje plodov. Iz navedenega sledi, da je potrebno za dolgotrajno skladiščenje sadja, to tudi škropiti proti boleznim in škodljivcem. Kožica sadja je občutljiva za gnitje že ob najmanjši, žal nam nevidni, minimalni poškodbi. Iz izkušenj svetujem, da po 10 - 14 dneh, ko smo sadje zložili v klet, vse pozorno in nežno pregledamo in preložimo, da ne bi nagnito sadje ogrozilo še zdravega. Največkrat se pojavijo v tem času črni plodovi, ki ostanejo čvrsti, ne gnijejo na »mehko« . To je največkrat bolezen sadna monilija. Bolezen oz. gnitje se ne širi na sosednje plodove. Bolj nevarno za sosednje plodove pa je gnitje bolj na »mehko«, saj se hitro razširi na sosednje plodove.

 Ali veste?

Klet za shranjevanje sadja

Nikoli v kleti sadja ne shranjujemo skupaj s krompirjem. Klet naj bo zračna, vlažna in čim hladnejša. Prostor večkrat prezračimo, da zmanjšamo vsebnost etilena – zorilnega plina. V kleti naj torej ne diši preveč po jabolkih. Ta vonj je sicer opojen, a zelo pospešuje zorenje. Kletno okno naj bo kar odprto, nanj namestimo samo mrežo proti neželenim obiskovalcem – glodavci.
Zelo posrečeno je sadje shraniti na severni strani na balkonu. Zaboje zaščitimo proti pticam in glodavcem. Ko nastopi mraz, pa zaboje enostavno pokrijemo s starim »kovtrom«. Jabolka so na takem mestu dobro zračena, ne bojmo se, da nam bodo zmrznila, saj je ob steni na balkonu vedno nekaj topleje, predvsem pa je dovolj zračno. Jabolka zdržijo tudi minus 4 – 5 stopinj.



Hruške


Hruške lahko shranjujemo krajši čas kot jabolka, le sorta krasanka – okrogla oblika, se na hladnem obdrži tudi mesec do dva.
Če imamo hrušk manjšo količino, ne pustimo vsem, da zorijo po svoji poti, pač pa damo del hrušk v hladilnik in jim tako podaljšamo obstojnost.
Ne shranjujmo samo sadežev, ampak naredimo iz sadja tudi kakšne »polizdelke«, kot so to: krhlji, sadni sok, marmelade. Menim, da so krhlji iz viljamovke nekaj najboljšega, kar lahko postavimo na mizo.
Če sušimo krhlje, izberimo vedno samo dovolj in primerno zrelo sadje, saj le tako lahko pričakujemo dober in harmoničen okus posušenih krhljev.
Nasploh pa velja uporabljati zrelo sadje za vse naše »izdelke«. Torej vse nagnito, črvivo sadje sodi na kompostni kup, od nezrelega sadja pa ne pričakujmo vrhunskih rezultatov.

Kaki, kivi – ne hitimo z obiranjem

Največkrat se sprašujemo, kdaj je primeren čas za obiranje teh dveh sadnih vrst – predvsem v »neprimorski« Sloveniji. Kdaj obiramo: Kaki in kivi (aktinidija) oberemo, ko odpade listje. Ti dve sadni vrsti namreč zelo hitro odvržeta liste, ko ju »popari« prva slana. Ker vsebuje zrelo sadje veliko sladkorja, mu rahel minus ne bo škodoval. Kaki lahko še malo pustimo na drevesu, da dobijo plodovi rahlo oranžen nadih.
Shranjevanje: Vse sadje naložimo v nizke zabojčke – platoje, kivi pa se nam dodatno izplača zložiti v plastične vrečke. V vrečke naložimo 6 – 8 plodov, vrečko zapremo z elastiko in vrečko nekajkrat »naluknjamo« s svinčnikom. Tako »spakiran« kivi ohrani vlago, počasneje zori in se kar dolgo obdrži.
Mehčanje: Če želimo »pospešiti« zorenje dela plodov za sprotno porabo, damo v vrečko nekaj kivija in dodamo v vrečko nekaj jabolk ali celo banan in tako pospešimo zorenje. V nekaj dneh postane kivi užitno zrel.
Slabše zrel kaki – če je jesen v osrednji Sloveniji prekratka za uspešno dozorevanje, ki ne bo nikoli postal dobro užitno zrel, pa lahko posušimo, posušen kaki pa postane prav čudežno razmeroma dobrega okusa.



Orehi, lešniki

Z lupinarji nimamo pretiranega dela ob shranjevanju. Predvsem orehe po obiranju operemo, posušimo in shranimo nizke zračne »platoje« ali celo v jutaste vreče. Vse skupaj »postavimo« na zračno mesto in sproti oluščimo. Če lupinarje oluščimo prehitro, lahko postanejo žarki, pričnejo oksidirati. Predvsem pa je pomembno, da orehe in lešnike dobro zaščitimo pred zmikavti, kot so: detel, vrana ali glodavci. Predvsem detel nam lahko potihoma »pokrade« vse orehe. Mogoče pa mu kakšen oreh tudi privoščimo.

Ali veste?

Kaj početi z gnilim sadjem?


Kos je nadvse zadovoljen tudi s kupčkom gnilih, nagnitih jabolk. Gnile plodove lahko brez strahu zmečemo na kompostni kup, saj bolezni ne širimo na tak način.

Zrelo, pravilno shranjeno sadje nas bo še dolgo v zimo razveseljevalo in nam zelo koristilo kot dodatek pri prehrani.




Strokovnjaki agronomi kluba Gaia



Obiskovalcem spletnega portala seniorji.info je na voljo brezplačni ogledni izvod revije Gaia, ki ga lahko naročite na gaia@klubgaia.com ali na brezplačno telefonsko številko Kluba Gaia 080 81 22.


Upokojitev in pokojnine 2017 - informacije

Bodite obveščeni, naročite se na e-novice: tukaj.

Save
Save Save Save Save Save Save Save Save

- Vrni se nazaj na MOJ VRT

- Vrni se nazaj na PRVO STRAN

Priporočamo ogled naslednjih novic:
  Skrb za sobne rastline pozimi
Mraz zunaj vedno bolj pritiska, zato je prijetno bolj segreti radiatorje. To pa lahko povzroči poškodbe na rastlinah.
torek, 26.12.2017
 
  Vrtnarska opravila v decembru
Odgovori na pogoste težave.
sreda, 13.12.2017
 
  Flamingovec - priljubljena sobna rastlina
Sogovornica: dr. Sabina Šegula z Biotehniškega centra.
sreda, 29.1.2014
 
  Plesen na krompirju
Nasvet tedna: Kako preprečiti plesen na krompirju.
sobota, 2.7.2016
 
 
 
 
Save Save