pišite nam | informacije o spletni strani | najbolj brane novice  
   
 
   
  PRVA STRAN  
  DRUŠTVA UPOKOJENCEV  
  MOJE ZDRAVJE  
  RECEPTI  
  MOJ VRT  
  ZANIMIVOSTI  
  IZLETI  
  ŠPORT IN REKREACIJA  
  ZDRAVA VADBA  
  PRAKTIČNI NASVETI  
  POMOČ, OSKRBA IN VAROVANA STANOVANJA  
  DOMOVI ZA STAREJŠE  
  POKOJNINE, FINANCE IN PRAVNI NASVETI  
 
Kako do živih tal v vrtu?
 
         

Kdor si želi pridelovati zdravo hrano, ne sme nikoli pozabiti, da je njegovo osnovno orodje zemlja. A ni vsaka taka, saj mora biti živa in polna številnih različnih bitij. Velikokrat vidimo, od krtov do deževnikov, različnih hroščev, pa vse do majhnih, očem nevidnih mikroorganizmov. Temu rečemo naravno okolje.

Če so tla bogata s hranili, je taka tudi naša hrana. S pravim izborom organskega gnojila ne poskrbimo le za višjo hranilno vrednost pridelka na domačem vrtu, ampak povečamo tudi količino pridelka skoraj za tretjino. 

Vsi poznamo koristne žuželke, ki nam lahko pomagajo v boju proti tistim, ki delajo škodo na našem vrtu. Veliko manj pa se zavedamo, da povsem enak princip obstaja tudi v svetu talnih mikroorganizmov , veliko več jih je koristnih kakor tistih, ki nam delajo škodo.

Kako nam pomagajo?

- Skrbijo, da ostaja zemlja zračna, saj delce zemlje, organske snovi in kamnin lepijo v posebne zemeljske strukture, obročke, ki zemljo dolgo časa ohranjajo rahlo. Na te obročke se tudi veliko lažje »prilepijo« hranila in molekule vode tako, da jih korenine rastlin lahko odlepijo in uporabijo.

- Mikroorganizmi seveda sodelujejo oziroma so »glavni« pri razgradnji, preperevanju organske snovi do rastlinam dostopnih hranil. Brez njih iz gnoja, komposta in druge organske mase ne bi bilo hranil za rastline. Ob tem razpadanju pa se tla tudi zračijo, rahljajo.

Kako ohraniti zemljo živo?

Vsa koristna živa bitja, predvsem pa mikroorganizmi v zemlji, potrebujejo tri osnovne elemente za življenje in razmnoževanje: zrak (kisik), vodo in toploto, seveda pa tudi hrano. Vedno se moramo truditi, da v naši prsti ohranimo razmerja med mineralnimi delci: to kar držimo v roki in menimo, da je to zemlja, zrakom in vodo enako. 50 % volumna naj bodo mineralni delci, 25 % voda in 25 % zrak.

V presuhih ni življenja. Najbolj primerno namakanje je kapljični sistem. Zato poskušamo vedno, ko se zemlja dovolj osuši, zemljo prerahljati, s čimer vanjo spet spustimo zrak. Primerno suha zemlja je takrat, ko se ne oprijema več obutve in orodja. Prav tako je potrebno namakalne sisteme vedno nadzirati, da se nam zaradi preluknjanih cevi ali česa drugega na enem koncu vrta, rastlinjaka zemlja ne namoči preveč.

Zrak iztisnemo tudi vsakokrat, ko hodimo po zemlji ali celo po njej vozimo z različnimi stroji, frezo, traktorjem…s tem se življenjski prostor za mikro in tudi večje organizme poslabša. Še huje je, če to delamo takrat, ko je zemlja premokra, presuha (ko se za traktorji na njivah kadi) ali zamrznjena oz. zasnežena.

Pri poletnih ponovnih setvah ne kopljemo globoko, čisto plitvo obdelamo samo zgornjo, setveno plast. Kasneje pa poskrbimo, da zemlja z rahljalnikom ni zbita v globino. V neugodnih vremenskih razmerah, ko je presuho ali premokro, zemljo okoli rastlin zastiramo, da je: sončni žarki, veter, mraz, močne poletne nevihte ne uničujejo, s čimer uničujejo predvsem živi svet v njej.

Pomembna je organska snov

Že stari kmetje so rekli, da hranimo zemljo, ne rastlin. To delamo z organskimi gnojili, saj z gnojenjem vnesemo organsko snov v tla, s čimer vzdržujemo humus ter primerno strukturo tal za uspešno rast rastlin. Ni vseeno, katero organsko gnojilo uporabimo. Zato si oglejmo deklaracijo na embalaži preden se odločimo za nakup. Plantella Organik je 100 % organsko gnojilo z najvišjo vsebnostjo organske snovi - kar 67 % (goveji gnoj samo 17 %), to pomeni, da 1 vreča takega gnojila zaleže več kot 30 samokolnic hlevskega gnoja. Pridelek se z redno rabo poveča za 30 %, hranila pa se enakomerno sproščajo vso sezono. Evropsko dovoljenje za EKO pridelavo potrjuje, da je to gnojilo brez primesi, škodljivih surovin, plevelov, pesticidov in antibiotikov. Organska snov poveča sposobnost vezave hranil in vode na talne delce in s tem v zbitih tleh omogoča boljše zadrževanje vode in hranil v tleh.

Poleg tega so zelo potrebne tudi kot hranilo naravne zastirke, kot so: slama, seno ali sveže pokošeni ostanki rastlin, tudi trave z domače, neškropljene zelenice. Rastline za zeleni podor ne samo da rahljajo tla, za njimi ostane v tleh tudi sveža, zelena masa, hrana za mikroorganizme. Predvsem poleti poskrbimo, da tla niso zbita, da je v njih dovolj zraka in seveda vode, da bodo do vse te hrane mikroorganizmi prišli. Deževnikom pa jeseni, od septembra naprej, na gredicah namerno puščajte čim več svežih, organskih ostankov vrtnih rastlin ali celo na izpraznjene gredice nanosite pokošeno travo, da si bodo naredili dovolj zaloge hrane za naslednje leto.


Strokovnjaki agronomi Kluba Gaia

  

Obiskovalcem spletne strani seniorji.info je na voljo brezplačni ogledni izvod revije Gaia, ki ga lahko naročite na gaia@klubgaia.com ali na brezplačno telefonsko številko Kluba Gaia 080 81 22.


Bodite obveščeni, naročite se na e-novice: tukaj.

Save Save Save Save

- Vrni se nazaj na MOJ VRT

- Vrni se nazaj na PRVO STRAN

Priporočamo ogled naslednjih novic:
  Lepa domača trata
S pravilnim gnojenjem, ustrezno košnjo bo trata pripravljena na vse izzive sezone.
petek, 13.4.2018
 
  Trendi v vrtnarjenju
Glede barv nekateri imenujejo 2018 tudi mango leto.
ponedeljek, 2.4.2018
 
 
 
 


 
Save Save
Anketa
Kaj naredite z ostanki hrane?
  Zavržem jih.
  Pojem jih kasneje.
  Iz njih pripravim novo jed.
  Obroke načrtujem tako, da hrana ne ostaja.
  Z njimi nahranim živali.
   
Št. glasov 48