seniorji.info - Starejši ko bomo, več bo možnosti za demenco
 
pišite nam | informacije o spletni strani | najbolj brane novice  
   
 
   
  PRVA STRAN  
  DRUŠTVA UPOKOJENCEV  
  MOJE ZDRAVJE  
  RECEPTI  
  MOJ VRT  
  ZANIMIVOSTI  
  IZLETI  
  ŠPORT IN REKREACIJA  
  ZDRAVA VADBA  
  PRAKTIČNI NASVETI  
  POMOČ, OSKRBA IN VAROVANA STANOVANJA  
  DOMOVI ZA STAREJŠE  
  POKOJNINE, FINANCE IN PRAVNI NASVETI  
  PONUDBA ZDRAVILIŠČ  
 
Starejši ko bomo, več bo možnosti za demenco
sreda, 2.5.2018
         

»Čeprav demence - če nam je usojena - ne moremo preprečiti, pa z načinom življenja lahko dosežemo, da se bo pojavila kasneje,« pravi nevrolog dr. Zvezdan Pirtošek.

O demenci se pred leti ni veliko govorilo, danes se z njo srečujemo vse pogosteje. Kar kuga 21. stoletja ji pravimo. Pretirano?

»Pravzaprav ni nič pretirano. Pred sto leti take epidemije te bolezni nismo pričakovali in še včeraj se nismo zavedali, da bo bolnikov z demenco že čez 20 let še enkrat več. Svojci nemočno opazujejo popoln propad osebnosti, popolno izgubo spomina in v končnih stadijih nemoč pomagati si, dostikrat ob popolnoma zdravem telesu. Posebno boleče pa je dejstvo, da učinkovitih zdravil še vedno ni.«

Vsakega petega po 65. letu naj bi doletela demenca, mlajše generacije morda še pogosteje. Že opažate, da prihajajo v ambulante mlajši pacienti kot nekdaj?

»Da, vsakega petega po 65. letu in vsakega tretjega po 80. letu. Čim višja starost nam je namenjena, tem več je možnosti, da jo bomo dočakali dementni. Vendar pa se v ambulanto javljajo vse mlajši bolniki. Ni namreč vsaka demenca Alzheimerjeva - ki smo jo včasih neprimerno imenovali senilna -, nekatere vrste demenc prizadenejo mlajše bolnike. Sicer pa je treba poudariti še to, da se spremembe v možganih pričnejo več let, morda celo desetletij pred prvimi očitnimi znaki. Govorimo o subjektivni in blagi kognitivni motnji, ko težave z višjimi miselnimi funkcijami občutimo predvsem sami, drugi nas pa bolj tolažijo, češ, si pač preutrujen, preveč si si naložil, v stresu si in podobno.«

Kako demenco prepoznati? Kateri so najpogostejši znaki? Kdaj nas mora začeti skrbeti? Jo lahko predvidimo vnaprej?

»Zdravniki, ki se z demenco specializirano ukvarjamo, znake demence hitro in zdaj že precej natančno spoznamo. Težje je diagnozo postaviti zdravniku, ki se z demenco redko srečuje, mnogi laiki pa demenco sploh še vedno zamenjujejo s staranjem. Najbolj pogosto se demenca prične kazati s pozabljanjem, s težavami pri dnevnih opravilih in presojo, dostikrat s spremembami v vedenju in čustvovanju - bolnik postane bolj jezav, agresiven ali pa, nasprotno, tih in umaknjen vase. Domači opažajo, da izgublja neposrednost, spontanost in toplino. Pogostokrat ima težave z izražanjem - ne najde prave besede, kasneje pa pomeša črke, govor lahko postane vse bolj siromašen. Ob tem se dostikrat kažejo tudi težave s časovno in krajevno orientiranostjo. Če se navedeni znaki pokažejo le redko, enkrat na teden, je vzrok kje drugje, dostikrat v utrujenosti, stresu, depresiji ali anksioznosti. Če pa take spremembe opažamo večkrat, brez drugih motenj, pa nas mora zaskrbeti. Demenco lahko v redkih slučajih napovemo vnaprej, predvsem če dedujemo okvarjene gene, običajno pa je napovedati ne moremo, čeprav vemo, da je večja možnost razvoja demence ob določenih dejavnikih tveganja. Ti dejavniki tveganja se v veliki meri prekrivajo z dejavniki tveganja za srčno-žilne bolezni.«

Je bolezen pogostejša v razvitem svetu, zaradi stresa, ali jo poznajo povsod?

»Demenco poznajo po vsem svetu, najbolj pogosta pa je v hitro starajočih se družbah - in Slovenija je med tistimi državami EU, ki se najhitreje starajo. Po drugi strani je pogostost demence v revnih družbah in deželah tretjega sveta dostikrat podcenjena, saj ljudje zaradi tovrstnih težav ne gredo k zdravniku in zdravniki demenco tudi sicer le redko diagnosticirajo. Več demence je tudi v družbah in situacijah, kjer ljudje živijo v kroničnem stresu, kot so denimo vojne.«

Veliko različnih zgodb najbrž srečate v ambulanti. Lahko s kakšno ponazorite, kako moteča, vseobsegajoča, zapletena je bolezen?

»Mnogo je teh zgodb in te zgodbe ne odražajo le osebne tragedije določenega človeka, zelo veliko povedo tudi o družbi in državi, njuni nepripravljenosti, oglušelosti in brezčutnosti do bolnikov in skrbnikov. Ravno včeraj sem zrl v prazen pogled gospe, 74-letne bolnice, ki ne prepozna več moža in lastne, že odrasle hčere, ki dela v tujini. Zadnji dve leti je praktično 24 ur na dan zanjo skrbel tri leta starejši mož. Sam. Preuredil je stanovanje, namestil senzorje, dvakrat na teden jo kopa. Ponoči žena vpije in on jo tolaži in miri. Sosedov ne more prositi za pomoč, hčerke ne želi vznemirjati. Nekaj časa je imel negovalko, pa je žena ni marala in tudi finančno jima ni zneslo. Medtem ko sem se pogovarjal z bolnico, je mož, sicer trden in prizemljen človek, začel jokati, najprej tiho, v sebi, in nato vse bolj neutolažljivo, hlipajoče; žena ga je začudeno za hip pogledala in se nato spet posvetila odpiranju in zapiranju predala. Raka so mu odkrili, mi je povedal, na pljučih in razširjene metastaze po vsem telesu. ‘Kaj bo z mojo ženo? Kaj bo z njo? Veste,‘ je dejal, ‘tako rad bi ji povedal, da bom zdaj kmalu umrl in da sem jo vedno imel rad in imel jo bom rad do konca - a kaj, ko me, tujca, samo prazno pogleda in nič ne dojame.‘«

Zgodbe, ki ganejo do solz. Kaj pa se zgodi v naših možganih, da pride do te bolezni?

»Vzroka za demenco, razen v redkih primerih genetskih oblik, ne poznamo. Poznamo pa mehanizme razvoja in napredovanja bolezni. V možganih se tvorijo patološke beljakovine, nekatere med celicami (amiloid) in nekatere v celicah samih (tau). Zato celice propadajo, predvsem v tistih predelih možganov, kjer so središča za spomin, za presojo in za orientacijo v prostoru.«

Kako se jim lahko upremo sami? Koliko pomaga »kravžljanje« možganov, reševanje ugank, torej kognitivna aktivnost, pa druženje, meditacija, spanje? Kaj je najpomembnejše?

»Čeprav demence, če nam je usojena, ne moremo preprečiti, pa z načinom življenja lahko dosežemo, da se bo pojavila kasneje. Če bomo v življenju intelektualno aktivni, bomo imeli več kognitivne rezerve. Kot zelo uspešno se kaže na primer učenje tujega jezika. Zadnje raziskave potrjujejo, da imajo ugoden vpliv nekatere računalniško prirejene vaje obsega pozornosti. Velikega pomena so fizično gibanje, določena prehrana - zlasti mediteranska dieta z veliko sadja, zelenjave, rib, oreščkov - in druženje z ljudmi in živalmi, ki jih imamo radi. Zelo pomembno je premagovanje kroničnega, mesece in leta trajajočega stresa, kar je mogoče doseči na veliko načinov. Z zdravili, z meditacijo, jogo, s fizično aktivnostjo, s tektonskim premikom v osebni filozofiji, če jo zmoremo. Prav tako zadnje študije potrjujejo pomen kvalitetnega spanja.«

Kaj pa lahko za zmanjšanje pojava demence stori država?

»Velik korak je bil storjen letos, ko smo sprejeli strategijo obravnave demenc v Sloveniji do leta 2020, in pred meseci je bila imenovana skupina, ki bo do naslednjega junija naredila akcijski načrt. Država mora organizirati delo na več področjih: prosvetljevanju o demenci, izgradnji mreže ‘spominskih‘ centrov po celi Sloveniji, kjer bosta možni hitra diagnostika in multidisciplinarna obravnava. Posebno skrb je treba posvetiti mladim bolnikom. Na nivoju Slovenije je treba organizirati raziskovalni center, ki bo koordiniral vrsto raziskav - od zdravil do najbolj primernih oblik bivanja v različnih fazah bolezni. Načrtovati je treba aktivnosti na področju zdravstva, sociale, prava. Ustvariti je treba ‘demenci prijazna okolja‘. Predvsem pa ne smemo pozabiti na izčrpane, obupane in dostikrat finančno osiromašene skrbnike, ki so - kot v primeru, ki sem ga navedel prej - pogosto partnerji, tudi ostareli, tudi osamljeni in prestrašeni, tudi bolni.«

Vsakega od organov je že mogoče zamenjati, le možganov še ne. Vi ste dejali, da pričakujete zdravilo zoper tovrstne tegobe v desetih letih.

»Zadnje zdravilo zoper demenco se je na tržišču pojavilo daljnega leta 2003. Farmacija je v zadnjih letih le nerada vlagala v antidementive, saj so bili rezultati študij borni. Za to je več razlogov: delovanje možganov je še vedno manj znano kot na primer delovanje srca. Študije na starejših so bolj zapletene, saj imajo starejši veliko bolezni. Učinek teh zdravil se v primerjavi z drugimi pokaže po daljšem času ... Zato je v zadnjih letih v razvitih državah pobudo prevzela politika - Obama leta 2012 in Cameron dve leti kasneje -, razglasila demenco za prioriteto javnega zdravstva in na različne načine pospešila raziskovalno delo na področju študija mehanizmov in zdravljenja Alzheimerjeve demence. Dvoje vznemirljivih študij bomo v kratkem pričeli tudi v Sloveniji: uporabo antiteles proti amiloidu in tau. Da, v tem desetletju bomo dobili novo, bolj učinkovito generacijo zdravil proti demenci.«

VIR: Večer


Bodite obveščeni, naročite se na e-novice: tukaj.

Save

- Vrni se nazaj na MOJE ZDRAVJE

- Vrni se nazaj na PRVO STRAN

Priporočamo ogled naslednjih novic:
  Demenca - še neozdravljiva, a vseeno je pomembno, da jo odkrijemo zgodaj
Začenja se projekt zgodnjega odkrivanja demence Adam.
nedelja, 14.5.2017
 
  Demenca mi je vzela mamo - osebna izpoved
Kar nekaj časa sem premišljevala o tem, kako napisati ...
ponedeljek, 6.2.2017
 
 
 
 


 
Save Save
Anketa
Ali verjamete astrološkim napovedim?
  Verjamem in redno spremljam horoskop.
  Prebiram horoskop, ampak ne verjamem vsemu, kar piše.
  Ne verjamem, da lahko nekdo vsem ljudem napove enako.
  Zaupam samo določenim ljudem, da se res spoznajo na astrologijo.
  Niti slučajno ne verjamem v te reči.
   
Št. glasov 34