pišite nam | informacije o spletni strani | najbolj brane novice  
   
 
   
  PRVA STRAN  
  DRUŠTVA UPOKOJENCEV  
  MOJE ZDRAVJE  
  RECEPTI  
  MOJ VRT  
  ZANIMIVOSTI  
  IZLETI  
  ŠPORT IN REKREACIJA  
  ZDRAVA VADBA  
  PRAKTIČNI NASVETI  
  POMOČ, OSKRBA IN VAROVANA STANOVANJA  
  DOMOVI ZA STAREJŠE  
  POKOJNINE, FINANCE IN PRAVNI NASVETI  
  PONUDBA ZDRAVILIŠČ  
 
Brez vitamina D ni življenja
sreda, 27.12.2017
         


Skrivnostni vitamin D, ki se je izkazal za hormon, je edini vitamin, ki ga telo lahko proizvede tudi samo, s pomočjo obsevanja kože z ultravijolično svetlobo. Že od 10 do 15-minutno izpostavljanje soncu od dva- do trikrat tedensko zadovolji človeške potrebe po vitaminu D.

Ljudje, ki veliko časa preživijo v zaprtih prostorih ali živijo na severnih zemljepisnih širinah, pa si dovolj vitamina D lahko zagotovijo le z ustrezno prehrano ali jemanjem vitaminskih dopolnil. 

Vitamin D pospešuje absorpcijo kalcija in sodeluje pri nastajanju kosti; o njem so govorili kot o vitaminu, ki ga ustvarja svetloba. Njegovo drugo ime je kalciferol, kar pomeni nesoč kalcij. Vitamin D izpolnjuje veliko nalog v telesu in v zadnjih letih so se razkrile nove možnosti njegovega biološkega delovanja.

Glavna fiziološka funkcija vitamina D je povečanje zmožnosti tankega črevesa, da absorbira kalcij in fosfor ter s tem pomaga vzdrževati ustrezno koncentracijo kalcija in fosforja v krvi. To omogoča normalno mineralizacijo kosti, vpliva na diferenciranje celic kože, uravnava aktivnost celic imunskega sistema, deluje pa tudi na prenos hormonsko občutljivih genov, s čimer se uravnava tvorba številnih beljakovin. Poudariti je treba, da je pomembna vloga vitamina D za ohranjanje zdravih kosti izpolnjena, le če je poleg ustrezne preskrbljenosti z vitaminom D zagotovljen tudi zadosten vnos kalcija.

Komu vse lahko primanjkuje vitamina D?

Do pomanjkanja pride zaradi nezadostne izpostavljenosti sončnim žarkom ali prehrane, v kateri ni dovolj vitamina D. Premajhna količina mednosečnostjo lahko povzroči osteomalacijo pri materi in rahitis pri novorojenčku. Materino mleko ne vsebuje dovolj vitamina D, zato lahko zbolijo za rahitisom celo dojenčki v tropskih krajih, če jih pretirano varujejo pred soncem. Zbolijo pa lahko tudi starejši, ker se v njihovi koži kljub izpostavljenosti sončnim žarkom ne tvori dovolj vitamina D. Nekatere redke oblike rahitisa, ki jih povzroča okrnjena presnova tega vitamina, so dedne. Povečane potrebe po tem vitaminu imajo zlasti ženske med nosečnostjo in dojenjem, starejši ljudje, ki se premalo izpostavljajo soncu, in ženske, ki so bile nekajkrat zapovrstjo noseče.

Nosečnost in otroci


Zdaj že vemo, da je vitamin D ključnega pomena za zdravo okostje, ker izboljšuje notranjo mineralno sestavo, ter da se povečane potrebe po vitaminu D pojavijo pri otrocih in doječih materah. V različnih študijah pa želijo oceniti, ali koncentracija vitamina D oziroma aktivnega metabolita kalcitriola vpliva na rast in razvoj otroka, zmanjšanje možnosti razvoja osteoporoze in zlomov itn. Cilj prospekivne randomizirane študije, ki so jo izvedli v Londonu (bolnica St Mary's Hospital), je bilo določiti status vitamina D v nosečnosti in oceniti, kakšne učinke ima dnevni in enkratni vnos vitamina D. V študijo je bilo vključenih 180 žensk, ki so jih sprejeli v 27. tednu nosečnosti in po naključnem izboru razdelili v tri skupine zdravljenja, in sicer v skupino z enkratnim peroralnim odmerkom 200.000 IE vitamina D, v skupino, ki je prejemala odmerek 800 IE/dan (od 27. tedna nosečnosti do poroda), in v skupino, ki ni prejemala vitamina D. Koncentracije vitamina D (oz. aktivnega metabolita) so bile signifikantno višje v skupini, ki je prejemala dnevni odmerek vitamina D, kot v skupini, ki je prejela en odmerek, oziroma v skupini, ki ni prejela vitamina D. Prav tako je bilo v skupini, ki je prejemala dnevni odmerek vitamina D, pomembno manjše število žensk s sekundarnim hiperparatiroidizmom (povečano izločanje parathormona zaradi dolgotrajnega pomanjkanja kalcija). Raziskovalci so s študijo dokazali, da en začetni odmerek ali dnevni odmerek pomembno izboljša koncentracijo vitamina D, vendar je imel kljub dodatkom vitamina D le majhen odstotek žensk in otrok zadostno koncentracijo vitamina D. Za določitev optimalnega časa in odmerjanja vitamina D v nosečnosti bodo potrebne še nadaljnje raziskave.

Koliko vitamina D potrebujemo?

Z različnimi raziskavami v razvitih državah na splošno ugotavljajo premajhen vnos vitamina D in zmanjšanje izpostavljenosti otrok sončnim žarkom. Pomanjkanje vitamina D opažajo tudi pri starejših otrocih in mladostnikih. Ameriška akademija za pediatrijo (AAP) je leta 1997 priporočala minimalni dnevni vnos 200 IE/dan vitamina D za dojenčke, starejše od 2 mesecev, in mladostnike.Na podlagi različnih raziskav zdaj AAP za novorojenčke, dojenčke in za mladostnike priporoča minimalni vnos 400 IE/dan vitamina D, ki ga lahko začnejo dajati že nekaj dni po rojstvu. Vzroka za povečanje minimalnega dnevnega vnosa sta pojavljanje rahitisa v otroškem obdobju in izogibanje sončnim žarkom zaradi strahu pred kožnim rakom.

V Sloveniji se povprečne zaužite količine vitamina D pri najstnikih gibljejo okoli 4 μg, pri mladostnikih (19–29 let) okoli 3 μg, pri odraslih okoli 2,5 μg, pri starejših odraslih (> 70 let) pa le okoli 1 μg. Takšni vnosi v zimskih mesecih niso zadostni, zato je v nekaterih primerih smiselno uživanje obogatenih živil ali prehranskih dopolnil z vitaminom D. Posebna pozornost je potrebna pri populacijah, ki tudi poleti niso dovolj izpostavljene sončni svetlobi, npr. pri tistih starostnikih, ki se zadržujejo veliko v zaprtih prostorih, kar onemogoča biosintezo vitamina D. Hkrati pri starejših odraslih pride do okrepljenega procesa razgrajevanja kosti, ki ga nezadostna preskrbljenost z vitaminom D še okrepi. Zato se v takšnih primerih priporoča dopolnjevanje prehrane z vitaminom D v obliki obogatenih živil ali prehranskih dopolnil, treba pa je zagotoviti tudi zadosten vnos kalcija.

Znaki presežka vitamina D

Zgornja varna meja za odrasle je 100 μg vitamina D dnevno. Zaradi prekomernega uživanja vitamina D, ki (10-krat) presega priporočeno dnevno količino, se v krvi zveča koncentracija kalcija. Prvi simptomi so: slabši tek, slabost, bruhanje, močna žeja, povečano odvajanjeurina, šibkost, živčnost in visok krvni tlak. Kalcij se odlaga v telesu, predvsem v ledvicah, v katerih lahko povzroči trajno okvaro. Oseba mora prenehati dodajanje vitamina D in uživati s kalcijem revno prehrano. Tako se zniža raven kalcija v telesu.

Kje najdemo vitamin D?

  

Najpomembnejši prehranski vir vitamina D so živila živalskega izvora, precej manj pa ga je v rastlinskih živilih. Tudi sicer se vitamin D v znatnih količinah nahaja v precej malo živilih – najbogatejši prehranski viri so z maščobo bogata živila, kot so: ribe, jajca, mleko in mlečni izdelki, predvsem pa živila, obogatena z vitaminom D.

Ker telo vitamin D deloma biosintetizira, je prehranske potrebe po tem vitaminu težje opredeliti. Odvisne so namreč od količine biosintetiziranega (endogenega) vitamina D. Po najnovejših priporočilih v popolni odsotnosti biosinteze človeško telo dnevno potrebuje 20 µg vitamina D. Prehranske potrebe pa se spreminjajo z letnim časom in glede na izpostavljenost sončni svetlobi. Endogena sinteza vitamina D v koži pri večini ljudi predstavlja glavni vir vitamina D, nanjo pa torej vpliva več dejavnikov, kot so: zemljepisna lega, čas v dnevu, dolžina oblačil, čas, preživet na soncu, tip kože in uporaba krem za sončenje. Poleg časa in obsega izpostavljenosti soncu je zelo pomembna moč sončnih žarkov. Ta je večja, ko je sonce visoko na obzorju. Na zemljepisnem območju Slovenije jeseni in pozimi moč sončnih žarkov ni dovolj velika, da bi zagotavljala ustrezno preskrbljenost z endogenim vitaminom D, zato je ustrezno količino vitamina D treba zaužiti s hrano. V nekaterih zemljepisnih območjih (npr. severna Evropa) je ta problem še bolj pereč, medtem ko je v tropskih območjih izpostavljenost soncu lahko zadostna vse leto.


R.M.Z., revijazamojezdravje.si


Upokojitev in pokojnine 2017 - informacije

Bodite obveščeni, naročite se na e-novice: tukaj.

Save

- Vrni se nazaj na MOJE ZDRAVJE

- Vrni se nazaj na PRVO STRAN

Priporočamo ogled naslednjih novic:
  O vitaminih: A (I.)
Če vam manjka tega vitamina, bo vaša koža suha, lasje krhlki in lomljivi, izpostavljeni ste okužbi sluznic.
ponedeljek, 3.4.2017
 
  Vitamin E - tokoferol
Izreden vitamin proti nastanku starostnih peg, uveli koži, krvnih strdkov ...
petek, 19.1.2018
 
  O vitaminih: C - askorbinska kislina (II.)
Ta supervitamin v telesu deluje na veliko področjih.
sreda, 13.7.2016
 
  O vitaminih: B9- Folna kislina
Zagotovilo za dobro voljo.
petek, 3.6.2016
 
 
 
 


 
Save Save