pišite nam | informacije o spletni strani | najbolj brane novice  
   
 
   
  PRVA STRAN  
  POKOJNINE, FINANCE IN PRAVNI NASVETI  
  DRUŠTVA UPOKOJENCEV  
  RECEPTI  
  MOJE ZDRAVJE  
  MOJ VRT  
  KULTURNI DOGODKI  
  IZLETI  
  ŠPORT IN REKREACIJA  
  ZDRAVA VADBA  
  POMOČ, OSKRBA IN VAROVANA STANOVANJA  
  DOMOVI ZA STAREJŠE  
  PRAKTIČNI NASVETI  
  RAZVEDRILO  
  PONUDBA ZDRAVILIŠČ  
  ZANIMIVOSTI  
   
 
   
 
ZPS: Ajda je vse bolj cenjena
sreda, 12.7.2017
         

Ajda, ki je bila včasih hrana kmetov in revežev, že nekaj časa postaja v prehrani vedno pomembnejša in to upravičeno. Poleg ugodne hranilne vrednosti in zanimivega, drugačnega okusa jo odlikuje tudi to, da ne vsebuje glutena, kar je še kako pomembno za ljudi s celiakijo.

Ajda je skromna poljščina, kar je njena velika prednost, saj uspava tam, kjer je v zemlji malo hranil. Lahko jo pridelujejo brez uporabe fitofarmacevtskih sredstev, kar je pomembno dejstvo ob vse večjem povpraševanju potrošnikov po ekološko pridelanih živilih. Glede na vedno večje povpraševanje po ajdi in izdelkih iz nje, ne le pri nas temveč tudi v svetu, lahko zapišemo, da je pridelovanje ajde priložnost za slovenske kmetovalce.

Navadna in tatarska ajda

Obstaja več vrst ajde, za naše pridelovalne razmere sta pomemembni predvsem navada in tatarska ajda. Moka iz navadne ajde je sivkaste barve, značilno sive barve so tudi izdelki iz nje. Moka, narejena iz tatarske ajde, pa je rumeno-zelena, okus izdelkov iz nje ima specifično grenčino, a tega ne bi smeli vzeti kot negativno lastnost, saj je grenkoba posledica vsebnosti sestavin, tako imenovanih flavonoidov, ki so koristne za zdravje.

Navadna ajda je prišla iz Kitajske v Evropo v 15. stoletju. Ima belo-rožnato-vijolične cvetove in daje v primerjavi s tatarsko ajdo, ki cveti z rumeno-zelenimi cvetovi, večji pridelek. Prav zato je tatarska ajda dražja. Razlika med navadno in tatarsko ajdo je tudi v obliki zrnja. To je pri navadni ajdi značilne trikotne oblike, pri tatarski ajdi pa je bolj drobno in podolgovato-ovalne oblike. Tudi tatarska ajda izvira iz Kitajske, gojijo jo na višji nadmorski všini, kjer navadna ajda ne uspeva. Pri nas se je tatarska ajda bolj razširila v začetku 19. stoletja, v letih lakote. V drugi polovici 20. stoletja so začeli v Sloveniji njeno pridelovanje opuščati, predvsem zaradi pridelave koruze.

Pomen ajde v prehrani
Ajda vsebuje veliko škroba in beljakovin, ki imajo veliko biološko vrednost, ter nenasičene maščobne kisline in prehranske vlaknine. V ajdi so tudi vitamini, predvsem iz skupin B in E, ter minerali, predvsem cink, magnezij, fosfor in kalij. V ajdi, še posebej tatarski, je veliko flavonoidov (antioksidantov), ki naj bi ugodno vplivali na delovanje imunskega sistema in varovali pred srčno-žilnimi boleznimi. Ajda je zaradi vrste koristnih sestavin v vse več raziskavah prepoznana kot živilo, ki lahko ugodno vpliva na naše zdravje.

Glede na to, da ajda ne vsebuje glutena, je primerna za ljudi z glutensko preobčutljivostjo in celiakijo. Velja pa biti previden. Čeprav ajda ne vsebuje glutena, se lahko med pridelavo, predelavo in skladiščenjem kontaminira z živili, ki vsebujejo gluten. Le ajda, na kateri je nedvoumna označba `brez glutena´, zagotavlja njeno `čistost´.

Ajdov kruh
Na naših trgovskih policah lahko kupimo ajdov mešani kruh. Vsebovati mora najmanj 30 % ajdove moke ali drugih ajdovih izdelkov, računano na skupno količino moke, preostanek pa je običajno pšenična moka. Takšen kruh torej ni primeren za ljudi, ki so preobčutljivi na gluten. Nekateri proizvajalci mešanemu ajdovemu kruhu dodajo tudi orehe, s čimer pridobi specifične senzorične lastnosti. Kruh za ljudi s celiakijo pa proizvajajo v posebnih obratih iz brezglutenskih vrst moke, torej tudi iz ajdove moke, pri katerih ni možnosti, da bi se kontaminirale z drugimi živili, ki vsebujejo gluten.

Brezglutenski moki zaradi tehnoloških pa tudi senzoričnih lastnosti dodajajo različna gostila, kot so guar gumi in jajca. Brezglutenski (ajdov) kruh, torej kruh, ki nima dodane pšenične moke, se po svojih senzoričnih lastnostih dokaj razlikuje od kruha, kakršnega smo navajeni, saj je gostejši in nima značilne hrustljave skorje. Takšen kruh pečejo v modelih, saj zaradi mehkega testa gnetenje ni mogoče.

Ajdov med
Ajdov med je temnejše rjavo-rdeče barve in ima močan, poseben vonj in aromo. V zadnjih letih v Sloveniji spodbujajo sejanje ajde tudi zato, ker ugodno vpliva na preživetje čebeljih družin, saj si lahko čebele med drugim na ajdi naberejo del svoje zimske zaloge hrane.

Ajdova kaša, žganci, štruklji, močnik, kruh, ajdovi krapi ... To je le nekaj, lahko bi rekli kar tradicionalnih slovenskih živil, ki premalokrat popestrijo naš jedilnik. Morda so prav jesenski, nekoliko hladnejši dnevi pravi trenutek, da se ponovno spomnimo nanje.


Avtorica: dr. Tanja Pajk Žontar


Upokojitev in pokojnine 2017 - informacije

Bodite obveščeni, naročite se na e-novice: tukaj.

SaveSaveSave
Zveza potrošnikov Slovenije - testi in objave

- Vrni se nazaj na MOJE ZDRAVJE

- Vrni se nazaj na PRVO STRAN

Priporočamo ogled naslednjih novic:
  ZPS: Z letom 2019 prepoved brezplačnih plastičnih vrečk
Potrošnik bo na prodajnem mestu vrečko še vedno lahko ...
nedelja, 9.7.2017
 
  ZPStest: sredstva za zaščito pred soncem
Na navedbe se ne moremo zanesti.
torek, 4.7.2017
 
  ZPS: Predplačniške kartice – koristne, ampak pogosto predrage
Nanjo morate naložiti denar, še preden začnete nakupovati.
nedelja, 25.6.2017
 
  ZPStest: Doma pripravljena je lahko do osemkrat cenejša
Test predpakiranih solat za takojšnje uživanje.
četrtek, 1.6.2017
 
  ZPS: Prekinitev zavarovanja?
»Za vas imamo boljšo ponudbo!«
torek, 4.4.2017
 
 
 
 
Save Save