pišite nam | informacije o spletni strani | najbolj brane novice  
   
 
   
  PRVA STRAN  
  DRUŠTVA UPOKOJENCEV  
  RECEPTI  
  MOJE ZDRAVJE  
  MOJ VRT  
  IZLETI  
  ŠPORT IN REKREACIJA  
  ZDRAVA VADBA  
  PRAKTIČNI NASVETI  
  POMOČ, OSKRBA IN VAROVANA STANOVANJA  
  DOMOVI ZA STAREJŠE  
  POKOJNINE, FINANCE IN PRAVNI NASVETI  
  RAZVEDRILO  
  KULTURNI DOGODKI  
  PONUDBA ZDRAVILIŠČ  
  ZANIMIVOSTI  
   
 
Letošnja kraljica potičnega festivala na Gradu Otočec je iz jabolčnih krhljev
petek, 30.3.2018
         



Izdelovalke naboljših potic: Jožica Rupar, Irena Zupan in Jožica Verček.  (Foto: Andrej Križ)

Tako je odločila strokovna žirija na Festivalu velikonočne potice, ki je letos že drugič potekal na Otočcu. Na današnji velikonočni četrtek so na zaključni prireditvi festivala na Gradu Otočec predstavili potice, ki so jih tja prinesli iz vse Slovenije, najboljšim so podelili zlato, srebrno in bronasto priznanje. Festival velikonočne potice, ki ga organizira družba Terme Krka, pa ima tudi dobrodelno noto. Vseh 60 potic je šlo v prodajo, izkupiček pa so namenili območnemu odboru Rdečega križa.

Grad Otočec v naročju zasanjane reke Krke je danes utripal v znamenju kraljice slovenskih sladic – potice. Hotel Grad Otočec, ki je gostil festival, je omamno dišal po svežem pecivu, razstavni prostor, ki so ga uredili v restavraciji hotela, pa se je bohotil s poticami vseh vrst in pokazal, kako raznovrstna je lahko ta sicer tradicionalna slovenska sladica, če se je lotijo dobre in inovativne kuharice oziroma kuharji. Poleg tradicionalnih orehovih in pehtranovih potic (slednjih je bilo letos prav malo) so bile med razstavljenimi poticami tudi kokosove in čokoladne, korenčkove in celo bučne, pa potice z nadevom iz suhega sadja itd.

Zaključno prireditev je vodila znana televizijska voditeljica Bernarda Žarn, v kratkem kulturnem programu so nastopili učenci Glasbene šole Marjana Kozine iz Novega mesta in zborček prikupnih deklic iz Osnovne šole Otočec. Seveda pa si je prišlo letošnje potice v živo ogledat veliko ljudi od blizu in daleč. Mnogi so si izmed razstavljenih izbrali najljubše okuse in jih odnesli domov, ves izkupiček od prodaje pa je organizator, družba Terme Krka, namenil območni organizaciji Rdečega križa, ki bo zbrana sredstva razdelila socialno šibkejšim družinam v lokalnem okolju, da se bodo tudi v njih otroci lahko veselili praznikov. Poleg tega je organizator nekaj potic izvzel iz prodaje in jih neposredno podaril območni organizaciji RKS, da jih razdeli tistim, ki si je drugače morda ne bi mogli privoščiti. Z veseljem sporočamo, da se je v ta namen zbralo 1700 evrov.

Prof. dr. Janez Bogataj je na prireditvi v imenu strokovne komisije povedal, da smo Slovenci lahko resnično ponosni na svojo tradicijo in delo, zato je čas, da končamo s frustracijo o naši nerazvitosti: »Mislim, da ravno potica dokazuje, kako je slovenski človek skozi vsa obdobja družbeno zgodovinskega razvoja poskrbel za to, da si je pripravil praznično obilje, pa čeprav za to ni imel velikih možnosti. Uporabil je namreč tisto, kar je ustvaril sam in kar mu je ob njegovem gospodarskem prizadevanju omogočila narava.«

Poleg prof. Bogataja, etnologa in avtorja knjig o poticah, sta strokovno komisijo sestavljali še mag. Marlena Skvarča, senzorična preskuševalka živil, in Janja Strašek, svetovalka za zdravo prehrano v Termah Krka. Komisija se je sestala že včeraj (v sredo, 28. 3.) in ocenjevala prispele potice, pri čemer je upoštevala tako zunanji izgled kot notranjo strukturo in okus potice, pa tudi tehnološko kvaliteto izdelave. Danes na zaključni slovesnosti pa so razglasili rezultate. Članica komisije mag. Marlena Skvarča je dejala, da je bila vsaka potica malo drugačna ter izpostavila, da najboljša potica ni vedno tudi najlepša, temveč so posebej pomembni aroma, vonj in tekstura: »Nekaj je tipičnih, tradicionalnih orehovih, veliko je sodobnih nadevov kot je čokoladni ali kokosov, nekaj je novih dodatkov kot so bučnice, brusnice ter seveda suho sadje, nadev zmagovalnih potic. Najbolj važna je harmonija, potica mora imeti okus po tistem nadevu, katerega ime nosi, ne sme se prekrivati z drugimi dodatki.«

Državna sekretarka mag. Tanja Strniša je v imenu ministra za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Dejana Židana, ki je bil častni pokrovitelj dogodka, povedala, da se je v času med prvim in drugim festivalom zgodilo marsikaj pomembnega: »Kolikor je gospodinj, kolikor je pridnih rok, toliko je tudi receptov za potice, preko sto je samo zapisanih. Ker je potica resnično kraljica vseh naših prazničnih jedi, smo si že nekaj let prizadevali to formalizirati in ji dati posebno mesto med zaščitenimi jedmi v Sloveniji. Vloga, da se slovenska potica zaščiti kot tradicionalna zajamčena posebnost, je ravno zdaj romala v Bruselj, da jo zaščitimo še na evropski ravni.«

Zaščitena slovenska potica mora biti okrogla in namazana z enim od petih vrst nadevov, orehovim, orehovim z rozinami, rozinovim, pehtranovim in pehtranovim s skuto. Peko slovenskih potic najbolj zvesto in vztrajno gojijo članice Zveze kmetic Slovenije in številna društva podeželskih žena, kar se je izkazalo tudi na današnji prireditvi.

Največ potic je na ocenjevanje prispelo iz Podbrezij na Gorenjskem, predsednika komisije pa je še posebej razveselilo, da so izdelovalke pri peki uporabile lokalne sestavine, kot so suhi jabolčni krhlji in hruške, s čimer so sledile težnjam v sodobni gastronomiji, da moramo uporabljati čim več živil lokalnega izvora. »Hvala bogu ni bilo nobene potice z bananami in kivijem, tega sem se najbolj bal,« se je pošalil prof. dr. Bogataj ter dodal: »Letošnji rezultat je odličen in dokazuje, da napredujemo.« To se je izkazalo tudi v številu letos nagrajenih potic.

Strokovna komisija je uvrstila v skupino zlatih pet potic, med katerimi pa je največje število točk odnesla potica, ki jo je spekla Irena Zupan iz Podbrezij, članica letos ustanovljenega društva podeželskih žena Podbreška potica, ki je bila nad zmagoslavjem iskreno presenečena: »Prvič sem tukaj, prvič sem spekla tako potičko, zame je to nekaj čisto novega.« Izbrala je enega najstarejših slovenskih nadevov za potice, to je nadev iz suhih jabolčnih krhljev iz domačih podbreških jabolk, v testo pa je poleg bele zamesila še pirino moko.

V skupini srebrnih potic so izbirali med tremi poticami, za srebrno princeso pa so okronali potico Jožice Verček iz turistično-kulturnega društva Trškogorsko srce. Jožica se je peke učila pri svoji mami in tašči, tisto, kar se je naučila, pa je združila v svoji srebrni potici: »Vse kar se naučimo v mladosti, nesemo s seboj v zrela leta in ko je čas, se tega spomnimo in povežemo. Pečem s srcem, ljubeznijo in v potičniku, ki mi ga je poklonila pokojna teta. V meni je prepoznala ljubezen do peke in do slovenskega izročila. Srečna, ganjena in vesela sem, da bo moja potica prodana v dobrodelne namene,« je še dodala Verčkova.

Prav tako trem poticam so prisodili bronasta priznanja, najboljša med njimi je bila orehova potica, ki jo je spekla Jožica Rupar, kuharica na Gradu Otočec, ki vsako leto speče toliko potic za praznike in druge slovesne priložnosti, da jih niti ne zmore prešteti. »Pri peki potic mi najbolj pomagajo kilometrina, dobra volja in prav takšne sestavine,« je izjemno presenečena izjavila Jožica, ko je v otoški kuhinji zaslišala svoje ime. Prav to, da je v bistvu ’domača’, je dokaz, da se je komisija ukvarjala samo s poticami, ocenjevali so jih po šifrah, člani pa imen ustvarjalcev niso poznali vse do  razglasitve.

Direktor Term Krka Jože Berus je bil seveda zadovoljen, da imajo v kolektivu tako sposobno kuharico, ki je posegla po bronastem odličju za svojo potico. Sicer je pa vse, ki so prinesli svoje potice v oceno, razglasil za zmagovalke in dodal, da je počaščen, ker bo festival potice na Otočcu postal tradicionalen: »Zelo smo veseli, da se je naš potični festival na Gradu Otočec prijel, da smo imeli letos še več potic kot lani in da je strokovna komisija ocenila, da je kakovost še narasla.«

 
Direktor družbe Terme Krka Jože Berus je predseniku OO RK Novo mesto Marjanu Grahutu predal pismo o nameri za pomoč družinam v stiski.
(Foto: Andrej Križ)

Predsednik območne organizacije Rdečega križa Novo mesto Marjan Grahut se je obiskovalcem na prireditvi in vsem, ki so prinesli potice, zahvalil za pomoč: »Že drugo leto smo tukaj in smo Termam Krka zelo hvaležni za pomoč, ki mnogim družinam v našem lokalnem okolju še kako prav pride. Naj s temi slastnimi poticami letošnji velikonočni ’prazniki’ postanejo ’polniki’ za prav vsakega izmed nas!«

Za konec vam voščimo vesele velikonočne praznike in nasvidenje od letu osorej, na 3. Festivalu velikonočne potice na Gradu Otočec.


Komaj se je naredil dan in jutranje meglice so se kot v pravljici dvigale z gladine zelene Krke, ko so še zadnje potice iz različnih koncev Slovenije romale na Grad Otočec.

Na ocenjevanje je prispelo več kot 60 potic, zelo različnih, tako po obliki kot po vrsti nadeva, zato so morali prof. dr. Janez Bogataj, etnolog in avtor knjig o poticah, mag. Marlena Skvarča, senzorična preskuševalka živil, ter Janja Strašek, svetovalka za zdravo prehrano v Termah Krka, ki so strokovno komisijo sestavljali, dosledno slediti smernicam iz pravilnika ocenjevanja, da so lahko izbrali najboljše.


Na Otočec so na ocenjevanje prispele najrazličnejše potice. (Foto: Andrej Križ)

»Letošnje tekmovanje je pokazalo, da je bila odločitev za malo bolj zaostreno obliko ocenjevanja pravilna, saj so se avtorice in avtorji potic množično odzvali. Veseli nas, da je med poslanimi izdelki večina pravih potic in ne štrukljev oziroma koncev, kot jih ponekod imenujejo, kakor je bilo lani. Razmeroma malo je bilo letos orehovih potic, ki so klasične, veliko pa je bilo poskusov inovacij, med katerimi so nekatere zelo pozitivne, vendar se jim vidi, da na tehnološkem področju še malce zaostajajo. Recimo, kombinacija s korenjem je odlično izhodišče za prihodnje in je lahko velika spodbuda za vse avtorice in avtorje, da se še tehnološko izpilijo in bo Slovenija dobila neko novo, zelo zanimivo vrsto velikonočne potice. Druga letošnja inovacija pa je uporaba suhega sadja, pri čemer je treba povedati, da gre samo za tehnološko inovacijo, sicer je to že zelo star, tradicionalen nadev. Po eni strani me je malo motilo, da se tekmovalci niso odločili za več pehtranovih potic, po drugi strani me pa prav to veseli, saj pehtran zdajle še ni zrel, uporaba tistega iz zamrzovalnikov pa se ni obnesla najbolje. Vesel sem, da se festival nadaljuje že drugo leto. Tako lanski kot letošnji rezultati nas navdajajo z optimizmom, da smo na Dolenjskem, na Gradu Otočec, dobili eno dobro, visoko kakovostno tekmovanje v peki potic,« je po koncu ocenjevanja povedal predsednik komisije, prof. Bogataj.

Mag. Marlena Skvarča je dodala: »Zadovoljna sem z letošnjo bero. Pri poticah velja, da toliko kot je gospodinj, toliko je različnih receptov. Vsaka ima svojo skrivnost. Danes smo srečali nekaj poskusov novosti. To nas je zelo razveselilo, zato ker vidimo, kaj vse se skriva po mestih in podeželju, kjer so dobre gospodinje, ki si upajo svoj izdelek poslati na ocenjevanje. Pričakovali smo bolj velikonočne potice, kot so orehova, rozinova, lešnikova, rožičeva, pehtranova, dobili pa smo zelo različne okuse. No, tudi orehovih je bilo kar nekaj, nekatere z dobrimi okusi in s kvalitetnimi surovinami, kar se je takoj čutilo v okusu. Bilo je veliko sodobnih okusov: kokos, čokolada, eksotično sadje. Čokoladne so bile posebne po tem, da je ta pogosto prevladala in prekrila druge okuse. Tega pa nočemo, ker hočemo harmonične okuse. Mogoče je ta prevlada okusa čokolade ali recimo kokosa sodobni trend, ampak večina si kot velikonočno predstavlja bolj tradicionalne potice. Pogrešala sem rozinovo potico. Pehtranovih je bilo manj kot lani, manj pa je bilo tudi kakšnih posebej oblikovanih. Izstopale so potice s suhim sadjem, ki so bile letos prvič prinešene na Otočec. Dobili smo tudi korenčkove, ki so bile lani tehnološko nekoliko drugače pripravljene, sicer pa smo okušali zanimive kombinacije, tudi za ta letni čas. Malo mi je manjkala zastopanost vseh pokrajin. Nismo okušali, na primer, makove potice, čeprav je nekaj poskusov bilo, a ne najbolj posrečenih. Slovenskih zeliščnih potic ni bilo veliko, mogoče je krivo dejstvo, da je letos v tem letnem času tudi drugačno vreme. Sicer so bile potice letos lepo oblikovane, vendar nam ni vedno uspelo povezati obliko z okusom - nekatere so bile lepe, druge so bile bolj okusne. Ocenjevati je treba tako zunanji videz kot okus, potica se mora lepo rezati, kar je težko, če tehnološko ni dobra. Kadar je preveč nadeva, je potica preveč pacava in ni lepo grizna, vedno mora biti pol testa - pol nadeva, enakomerno razporejeno. Pri najbolje ocenjenih poticah se je pokazala tudi lepa tehnološka izdelava. Če ima potica naziv po nekem nadevu, se mora ta čutiti, dodaki so samo pika na i. Moram pohvaliti, da potice letos, razen nekaj izjem, niso bile presladke. Pri tem ne gre le za zdravstveni vidik, gre tudi za to, da potem druge komponente pridejo bolj do izraza.«

Po restavracijah Term Krka svojim gostom pogosto ponudijo tudi kleno domačo potico, ki je po zagotovilih Janje Strašek, svetovalke za zdravo prehrano, vedno zdrava. »Potica je zdrava, če je pripravljena iz kakovostnih surovin, pravilno pečena in v pravi meri zaužita. Potice ne jemo vsak dan, jemo jo ob praznikih. V potico je treba dati kanček ljubezni in je potem še slajša in toliko bolj zdrava,« je povedala in dodala: »V času praznikov, zlasti za veliko noč in božič, v Termah Krka pečemo potice za naše goste in tudi za zunanje. Naši slaščičarji potice večinoma naredijo iz orehov, rozin, znana pa je potica iz suhih sliv, ki jo pripravljajo v Šmarjeških Toplicah. Potico torej ponudimo našim gostom, domačim in tujcem. Zelo cenijo, če jim ponudimo domačo tradicionalno jed. Ob tem jim tudi razložimo, kakšna jed je potica in kako je pečena. Veliko gostov jo hoče potem odnesti še s sabo domov, tudi po okroglih potičnikih sprašujejo. Ko smo danes ocenjevali potice, so morale biti vse karakteristike zelo dobre. Če je kakšna potica izstopala v negativno smer, je bila lahko znotraj vrhunska, a je bilo toliko točk odbitih za zunanji videz, da preprosto ni prišla v ožji izbor. Med najboljšimi so samo take, pri katerih je vse vrhunsko: tekstura, aroma, vonj, povezanost skorje, sredice in nadeva. V ustih se vse zlije v neko harmonijo in pusti prijeten občutek. Takšno človek z užitkom zadrži v ustih, pomelje in si želi, da bi občutek trajal. Takih je bilo kar nekaj, na srečo pa so imele tudi lepo zunanjost, zato so bile dobro ocenjene.«


Strokovna komisija med ocenjevanjem prispelih potic: prof. dr. Janez Bogataj, mag. Marlena Skvarča in Janja Strašek (navedeni z desne) (Foto: Andrej Križ)

Kako se je strokovna komisija odločila, katere potice so jo najbolj prepričale, s čim so namazane, iz katerega dela Slovenije so jih pripeljali in kdo so njihovi avtorji, bomo izvedeli v četrtek, 29. marca, na sklepni prireditvi 2. Festivala velikonočne potice na Gradu Otočec, ki se bo začela ob 10. uri.

Enako kot lani je častno pokroviteljstvo 2. Festivala velikonočne potice na Gradu Otočec tudi letos navdušeno sprejel minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, mag. Dejan Židan, ki je v pismu podpore Festivalu zapisal »Slovensko potico, kot našo najbolj tradicionalno in kulinarično dediščino, ohranimo tudi za naše zanamce ter njeno prepoznavnost še dodatno ponesimo preko meja naše države kot Ambasadorko Slovenije.« Lani nam je s Festivalom uspelo vsaj malo prispevati k mednarodni prepoznavnosti kraljice sladic in jo na najboljši možen način podpreti, zato z veseljem sporočamo, da je bila ob koncu leta uradno potrjena tudi specifikacija za Slovensko potico z zajamčeno tradicionalno posebnostjo.


Terme Krka d.o.o., Impress PR

Bodite obveščeni, naročite se na e-novice: tukaj.

- Vrni se nazaj na KULTURNI DOGODKI

- Vrni se nazaj na PRVO STRAN

Priporočamo ogled naslednjih novic:
  Preprečimo spomladansko utrujenost
Strokovnjaki o tem, kako stopiti v pomlad čil in poln energije.
sreda, 21.3.2018
 
  Kako zdravo shujšati in preprečiti presnovne motnje
SlimFit v Termah Šmarješke Toplice.
sreda, 12.7.2017
 
  Človek pol sveta obteče in spozna, da najboljši kruh peče se doma
Sveže in domače v Termah Šmarješke Toplice.
sreda, 4.10.2017
 
  Sladka potepanja po dolenjskem raju
Na Dolenjsko - na oddih in izlet.
sreda, 23.8.2017
 
 
 
 
Save Save
Anketa
Za prvomajske praznike načrtujem:
  izlet na morje
  izlet v hribe
  potovanje
  obisk toplic
  nimam planov
  drugo
   
Št. glasov 20