Pogum in nekaj sreče, pa se dan zavrti tako kot si želiš. Sušec je letos opravičil ime in nič ne zaostaja muhasti april. Zvečer je lilo in oblaki so plesali pravi bojni ples. Ostalo je upanje, da bodo do jutra izpraznili zaloge in se umaknili.  In so se! Odpeljali smo se proti Brežicam.
 
Nad sveže zalitimi polji se je dvigala meglica.  Pogled skozi okno je spominjal na veliko pisano odejo sestavljeno iz krp rjave barve sveže preoranih polj, zelene barve travnikov in ozar, ter živahne rumene barve ogrščice. Pripeljali smo se v Čatež ob Savi, majhno vas na desnem bregu Save in pod obronki Gorjancev.

Na parkirišču nas je čakal naš dobri znanec, vodnik Tone Jesenko, skozi oblake je posijalo sonce. Odšli smo na pot. Najprej do cerkvice Sv. Vida, kjer smo se kot iz razgledne ploščadi razgledali v dolino, na Savo in Brežice, na bližnje in daljne vrhove. Tudi pozvonili so nekateri- za skrite želje, za srečo.

In so nas nesle noge naprej, proti današnjemu cilju- Velikemu Cirniku.  Nad nami se je bohotil zeleni parazol bukev in ob poti zelena dišeča preproga čemaža. Zeleno nad nami, zeleno ob nas. Svežina zelene daje optimizem, in ko pridemo še do vinogradov ter znova širokega pogleda nad dolino, je dan popoln.

Pa ti vinogradi niso kar tako! Na njih se je pridelalo grozdje za odličen cviček, tisti, ki je dal novega kralja cvička 2011. V njegovem kraljestvu bomo tudi končali dan. Ampak najprej se moramo povzpeti na vrh Cirnika. Po ˝poti belih pik˝ smo se mu približevali.

Mogočne bukve so se dvigale proti nebu in v podrasti so klila nova drevesa. Komaj prebujena so na majhnem koščku že tekmovala v neizprosnem boju za obstanek. Bo kateremu od njih uspelo ? Bo ! Najboljšim in tistim s kančkom sreče.

Pri zavetišču Vesela Micka smo si oddahnili in dodali energije, ter začeli s spustom v Globočice. Po dobri uri hoda smo bili v dolini in pred mogočno kmetijo ( tako se za kralja tudi spodobi)  končali pohod.

Dobri malici in kapljici je sledil odhod, tokrat skozi Velike Malence in ob pogledu na Krko. Tu se Krka priključi Savi, čez katero pelje najdaljši most v Sloveniji - povezuje Čatež ob Savi z Brežicami. Ko naš vodnik Tone odhaja, nas spomni, da smo bili danes na pohodu v dvojnem kraljestvu- kraljestvu kralja cvička in kraljestvu vinske kraljice, ki je prav tako doma v teh krajih.  Ob kronanju za vinsko kraljico 2012 je povedala:

˝Opažam, da je nam Slovencem narava dala veliko več, kot bi si lahko sploh želeli. Zdravo zemljo, čisto naravo, gozdove, gore, morje in preostale čudovite stvaritve, ki jih premoremo kljub naši geografski majhnosti˝…..

Pritrjujemo ji. Iz vsakega pohoda se vračamo bogatejši in bolj ponosni.

Zapis in fotografije: Mira KOFLER

Bodite obveščeni, naročite se na e-novice: tukaj.