pišite nam | informacije o spletni strani | najbolj brane novice  
   
 
   
  PRVA STRAN  
  DRUŠTVA UPOKOJENCEV  
  MOJE ZDRAVJE  
  RECEPTI  
  MOJ VRT  
  ZANIMIVOSTI  
  IZLETI  
  ŠPORT IN REKREACIJA  
  ZDRAVA VADBA  
  PRAKTIČNI NASVETI  
  POMOČ, OSKRBA IN VAROVANA STANOVANJA  
  DOMOVI ZA STAREJŠE  
  POKOJNINE, FINANCE IN PRAVNI NASVETI  
  PONUDBA ZDRAVILIŠČ  
 
KOLUMNA: Ne leta 1919, pač pa leta 1926
nedelja, 9.9.2018
         

V času bližajoče stoletnice združitve Prekmurja z matico Slovenijo se bo morda kdo od govorcev na slavnostih spet spozabil.

Ob praznovanju združitve Prekmurja z matično domovino, ki je od leta 2006 tudi državni praznik (17. avgust), se lahko spomnimo dogodkov, ko so prekmurski Slovenci postali del matičnega naroda, saj so velesile po koncu prve svetovne vojne na Pariški mirovni konferenci soglašale s tem, da se ta del ozemlja priključi Kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev. In govorci ob tem navajajo tudi tako imenovano »Bogojinsko resolucijo«.

Da se slednja ni zapisala in prebrala avgusta 1919, pač pa sedem let pozneje (29. avgusta 1926), je na domoznanskem večeru na zadnji torek letošnjega avgusta v prostorih Pokrajinske in študijske knjižnice v Murski Soboti zatrdila dr. Klaudija Sedar. Zaposlena je sicer v PIŠK M. Sobota, a je tudi predsednica programskega sveta pri Ustanovi dr. Šiftarjeva fundacija s sedežem v Vrtu spominov in tovarištva na Petanjcih, ki je domoznanski večer pripravila v sodelovanju a Prekmurskim društvom General Maister Murska Sobota.

V času poizkusa tako imenovane »hrvatizacije« Prekmurja je bila 29. avgusta 1926 kar na treh množičnih zborovanjih z okrog 15 tisoč udeleženkami in udeleženci v Murski Soboti, Črenšovcih in Bogojini prebrana »Bogojinska resolucija«, ki se glasi: »Prebivalci Slovenske krajine slovesno izjavlamo, da smo vsikdar bili i da ščemo biti i ostati Slovenci. Mi lübimo svoj materni jezik i lübimo častitlivo zgodovinsko ime »Slovenska krajina«. Mi ščemo ostati združeni s svojimi najbližjimi brati Slovenci na drugoj strani Müre v združenoj Sloveniji. Mi ne sovražimo bratov Hrvatov, protesteramo pa odločno proti podtikanji, da bi bili Hrvati i neščemo priti pod kakšošteč hrvatsko oblast ali hrvatsko upravo.«

V času shoda v Bogojini je tisti dan bilo tudi proščenje, potekala pa je tudi blagoslovitev znamenite Plečnikove cerkve. Besedilo »Bogojinske resolucije« je bilo obširno objavljeno 5. septembra 1926 v »Kleklovih novinah«, na prvi in drugi strani.

Avtor: Filip Matko Ficko


Bodite obveščeni, naročite se na e-novice: tukaj.

Save Save Save Save Save Save
Društvo upokojencev Radenci

- Vrni se nazaj na DRUŠTVA UPOKOJENCEV

- Vrni se nazaj na PRVO STRAN

Priporočamo ogled naslednjih novic:
  Tišina: Pravi ljudski večer
»Večer glasbe, petja, plesa in smeha« je bila šesta prireditev v okviru vsakoletnih Ivanocyjevih dni na Tišini.
petek, 7.9.2018
 
  DOSOR: Bučne karaoke
S septembrskimi karaokami so zaključili letošnji program »DOSOR-jeva Vetrnica«, ki ga pripravljajo v Domu starejših občanov Radenci.
četrtek, 6.9.2018
 
  Veseli harmonikar in »Prleška Micika«
V društvu upokojencev Radenci so proslavili rojstni dan vseh, ki so ga praznovali v juliju ali avgustu.
sobota, 1.9.2018
 
 
 
 


 
Save Save