pišite nam | informacije o spletni strani | najbolj brane novice  
   
 
   
  PRVA STRAN  
  DRUŠTVA UPOKOJENCEV  
  MOJE ZDRAVJE  
  RECEPTI  
  MOJ VRT  
  ZANIMIVOSTI  
  IZLETI  
  ŠPORT IN REKREACIJA  
  ZDRAVA VADBA  
  PRAKTIČNI NASVETI  
  POMOČ, OSKRBA IN VAROVANA STANOVANJA  
  DOMOVI ZA STAREJŠE  
  POKOJNINE, FINANCE IN PRAVNI NASVETI  
 
Barjani na Bohorju
torek, 10.4.2018
         


Čeprav nam letos zima ni naklonjena, saj smo morali zadnje tri pohode preložiti ali odpovedati, nam je 22. marca vseeno uspelo po programu oditi na Bohor.

Hladno jutro in dolgo pot smo na avtobusu preganjali s prijetnim klepetom. Sonce nas je spremljalo mimo Grosupljega, čez Višnjegorski klanec, mimo Trebnjega prav do Krškega, kjer nas je od daleč pozdravila jedrska elektrarna. Tu smo zapustili avtocesto in se ob reki Savi peljali proti Brestanici, ki se ponaša z gradom Rajhenburg, ki stoji na visokem dolomitnem robu in pogleduje po dolini reke Save.

Po regionalni cesti smo se peljali do Senovega, od tu pa po asfaltirani in poledeneli cesti do koče na Bohorju (898 m), ki stoji na jasi tik pod vrhom Plešivca (915  m).

Pri koči smo zapustili avtobus in se podali proti z gozdom prekritim Velikem Javorniku (1023 m). Zaradi snega nismo odšli na ogled partizanske bolnice, ki stoji nižje na Travnem lazu, kakor je bilo predvideno, zato smo pot nadaljevali proti Petrovi skali, kjer smo imeli lep razgled na Krško polje in Gorjance v ozadju. Na vrhu Velikega Javornika ni posebnega razgleda, smo pa tam naredili skupinsko fotografijo in pomalicali, nato pa nadaljevali proti Velikemu Koprivniku (982 m). Ustavili  smo se še pri obeležju v spomin na padlega mladega partizanskega izvidnika Jana. Po vpisu v knjigo na Velikemu Koprivniku, kjer smo naredili še eno  skupinsko fotografijo, smo se odpravili proti koči na Bohorju, kjer je bil že čas za enolončnico. Zaradi snega nam ni uspelo videti spomladanskih jaric, po katerih Bohor slovi. Le nekaj zvončkov je sramežljivo kukalo izpod snega.

V koči na Bohorju smo se okrepčali z dobrimi vampi ali ričetom, pa tudi z dobrotami, ki sta jih nam prinesli slavljenki Dragica in Milena, nato pa smo se zadovoljni odpeljali proti Vrhniki.

Ko smo pri Osnovni šoli Ivana Cankarja na Vrhniki izstopili, sem se spomnila Cankarjevih besed »Čudo božje – Vrhnika, ti gosposko, nedeljsko dekle, kako si daljno lepa«. Pa še kako je res!

Na Petrovi skali.

Lepa kolona nas je bila.

Krmežljavo je pokukal izpod snežne odeje.

Na vrhu Velikega Javornika.

Na vrhu Velikega Koprivnika.

Kronice, kam ste skrile jarice?

Čutite kako že greje?

Besedilo: Nada Kostanjevec, Foto: Marija Armič, Jana Marušič, Milan Jerman in Andrej Verbič


Bodite obveščeni, naročite se na e-novice: tukaj.

SaveSaveSaveSave
Društvo upokojencev Vrhnika

- Vrni se nazaj na DRUŠTVA UPOKOJENCEV

- Vrni se nazaj na PRVO STRAN

Priporočamo ogled naslednjih novic:
  Barjani v Tamarju
Sonce se je trudilo, a Jalovca nam ni razkrilo.
petek, 16.3.2018
 
  Barjani na Magdalenski gori in Pugledu
Na vrh Pugleda nas je pripeljala lepa grebenska pot, obdana s preprogo borovničevja.
ponedeljek, 5.2.2018
 
 
 
 


 
Save Save
Anketa
Kaj naredite z ostanki hrane?
  Zavržem jih.
  Pojem jih kasneje.
  Iz njih pripravim novo jed.
  Obroke načrtujem tako, da hrana ne ostaja.
  Z njimi nahranim živali.
   
Št. glasov 11